V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Suženjstvo v islamu in primerjava s Svetim pismom

Vredno je omeniti, da so se navedki iz Svetega pisma uporabljali kot argument v prid suženjstvu. Med državljansko vojno v Združenih državah Amerike so nekateri navajali naslednje odlomke, da bi upravičili suženjstvo:

Sužnji, ubogajte svoje zemeljske gospodarje kakor Kristusa, v strahu in trepetu, v preprostosti srca.[1]

Sužnji naj se v vsem podrejajo svojim gospodarjem. Naj jim bodo po volji, naj ne ugovarjajo.[2]

Kadar pa kdo udari svojega sužnja ali sužnjo s palico, tako da umre pod njegovo roko, se mora ostro kaznovati. Toda če suženj preživi za en dan ali dva, naj se gospodar ne kaznuje; saj gre za njegov denar.[3]

Tukaj je sužnjem zapovedano, da morajo biti podrejeni svojim gospodarjem, tako kot kristjani ubogajo Boga. To je v ostrem nasprotju z naslednjim naukom Preroka Mohamedasa:

Sužnji so vaši bratje, ki vam jih je zaupal Alah, zato jim dajte enako hrano, kakršno jeste sami, oblačite jih z enakimi oblačili, kot jih nosite sami, in ne obremenjujte jih toliko, da dela ne bodo zmogli; če pa jih že obremenite, jim pomagajte.[4]

Kot je razvidno iz naslednje izjave, je Prerok Mohamedsa strogo prepovedal slabo ravnanje s sužnji:

Abū Mas‘ūdra je rekel: »Tepel sem svojega sužnja, ko sem slišal glas za seboj: ›Vedi, Abū Mas‘ūdra, da te lahko Alah zaradi tega sužnja pokliče na zagovor.‹ Obrnil sem se in tam je bil Alahov Poslanecsa. Rekel sem: ›Alahov Poslanecsa, zaradi Alaha je svoboden!‹ On je rekel: ›Če tega ne bi naredil, bi te oplazil ogenj (ali pa bi te zažgal).‹«[5]

Rekel je tudi:

Če kdo klofuta ali pretepa svojega sužnja, je njegova pokora (za njegovo dejanje), da ga osvobodi.[6]

V islamskih naukih je opaziti precej več sočutja kot v svetopisemskih naukih in v tem se še posebno jasno odražajo dvojni standardi nekaterih evangeljskih kristjanov, ki si drznejo kritizirati islam v zadevah, kot sta suženjstvo in vojno ujetništvo.

[1]     Ef 6,5.
[2]     Tit 2,9.
[3]     2 Mz 21,20‒21.
[4]     Sunan lbn Mādža, hadis št. 3690.
[5]     Al-Adab Al-Mufrad, hadis št. 171.
[6]     Sunan Abū Dāvud, hadis št. 5168.