V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.
Poglavja
  1. Predgovor (Razumeti islam)
  2. Predgovor k slovenski izdaji (Razumeti islam)
  3. Uvod (Razumeti islam)
  4. Ali je islam nasilna religija?
  5. Ali v islamu velja: spreobrni se ali umri?
  6. Ali teroristi predstavljajo islam?
  7. Džihad – zgodovinski kontekst
  8. Džihad za mir
  9. Prerok miru
  10. Ekstremisti niso pobožni
  11. Kdo so pravi muslimani?
  12. Obljubljeni Mesija
  13. Kalifat
  14. Kaj je džihad?
  15. Vrste džihada
  16. Džihad v kontekstu
  17. Džihad danes
  18. Se je islam širil z mečem?
  19. Ali muslimani ne poznajo svojih naukov?
  20. Ali so prvi muslimani krivi naslinih napadov?
  21. Ali je nasilje v zgodnjem obdobju islama naraščalo?
  22. Kako proučevati in razumeti Koran?
  23. Bitka v Tabuku
  24. Ali islam nasilno zatira ženske?
  25. Ali islam podpira nasilje v družini?
  26. Nasilje v družini – primerjava s Svetim pismom
  27. Suženjstvo in vojni ujetniki v islamu
  28. Vojni ujetniki ali sužnji?
  29. Suženjstvo v islamu in primerjava s Svetim pismom
  30. Kaj je šeriat?
  31. Ali šeriatsko pravo vsiljuje krute kazni?
  32. Ali islam dovoljuje svobodo govora?
  33. Ali je Alah neoseben bog?
  34. Ali je Koran nasilnejši kot Sveto pismo?
  35. Sklepna beseda (Razumeti islam)
  36. Koran – verzi miru
  37. Prerok Mohamed – tradicije miru
  1. Domov /
  2. Publikacije /
  3. Razumeti islam /

Suženjstvo v islamu in primerjava s Svetim pismom

Vredno je omeniti, da so se navedki iz Svetega pisma uporabljali kot argument v prid suženjstvu. Med državljansko vojno v Združenih državah Amerike so nekateri navajali naslednje odlomke, da bi upravičili suženjstvo:

Sužnji, ubogajte svoje zemeljske gospodarje kakor Kristusa, v strahu in trepetu, v preprostosti srca.[1]

Sužnji naj se v vsem podrejajo svojim gospodarjem. Naj jim bodo po volji, naj ne ugovarjajo.[2]

Kadar pa kdo udari svojega sužnja ali sužnjo s palico, tako da umre pod njegovo roko, se mora ostro kaznovati. Toda če suženj preživi za en dan ali dva, naj se gospodar ne kaznuje; saj gre za njegov denar.[3]

Tukaj je sužnjem zapovedano, da morajo biti podrejeni svojim gospodarjem, tako kot kristjani ubogajo Boga. To je v ostrem nasprotju z naslednjim naukom Preroka Mohamedasa:

Sužnji so vaši bratje, ki vam jih je zaupal Alah, zato jim dajte enako hrano, kakršno jeste sami, oblačite jih z enakimi oblačili, kot jih nosite sami, in ne obremenjujte jih toliko, da dela ne bodo zmogli; če pa jih že obremenite, jim pomagajte.[4]

Kot je razvidno iz naslednje izjave, je Prerok Mohamedsa strogo prepovedal slabo ravnanje s sužnji:

Abū Mas‘ūdra je rekel: »Tepel sem svojega sužnja, ko sem slišal glas za seboj: ›Vedi, Abū Mas‘ūdra, da te lahko Alah zaradi tega sužnja pokliče na zagovor.‹ Obrnil sem se in tam je bil Alahov Poslanecsa. Rekel sem: ›Alahov Poslanecsa, zaradi Alaha je svoboden!‹ On je rekel: ›Če tega ne bi naredil, bi te oplazil ogenj (ali pa bi te zažgal).‹«[5]

Rekel je tudi:

Če kdo klofuta ali pretepa svojega sužnja, je njegova pokora (za njegovo dejanje), da ga osvobodi.[6]

V islamskih naukih je opaziti precej več sočutja kot v svetopisemskih naukih in v tem se še posebno jasno odražajo dvojni standardi nekaterih evangeljskih kristjanov, ki si drznejo kritizirati islam v zadevah, kot sta suženjstvo in vojno ujetništvo.

[1]     Ef 6,5.
[2]     Tit 2,9.
[3]     2 Mz 21,20‒21.
[4]     Sunan lbn Mādža, hadis št. 3690.
[5]     Al-Adab Al-Mufrad, hadis št. 171.
[6]     Sunan Abū Dāvud, hadis št. 5168.