V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Ali je islam nasilna religija?

VERJETNO JE ENA IZMED najbolj neposrednih obtožb proti islamu preprosto ta, da islam ni religija miru – poleg trditve, da je izraz religija miru nastal šele v tridesetih letih 20. stoletja in se v sedemdesetih letih 20. stoletja razširil v muslimanskih zapisih, namenjenih zahodnemu občinstvu.[1] Obtožbe trdijo, da »Koran nedvomno ni nikoli dejansko trdil, da je ›islam religija miru‹, niti ni to razvidno iz Mohamedovihsa tradicij«. Ta obtožba je neosnovana, saj koren besede islam pomeni »mir«.

Črke, ki sestavljajo koren besede, so sīn-lām-mīm ali S-L-M. V vodilnem arabsko-angleškem Lanovem[2] leksikonu je njen pomen pojasnjen kot »podreditev«, »zaščititi«, »mir«, »biti pomirjen s seboj in drugimi« ali »plačati polno ceno«. Islamski pozdrav As-salāmu ‘Alejkum, ki si ga muslimana izmenjata ob srečanju, dobesedno pomeni »mir naj bo z vami«. Pravzaprav je ta pozdrav tako pomemben, da ga je Prerok Mohamedsa zapovedal muslimanom ne glede na to, ali osebo poznajo ali ne.[3]

Koran pogosto uporablja besedo salām s konotacijo miru. Pojasnjuje na primer:

Alah vodi tiste, ki iščejo Njegovo zadovoljstvo na poteh salāma [miru].[4]

Zanje je bivališče salāma [miru] pri njihovem Gospodu.[5]

Po Koranu lahko beseda pomeni tudi varnost: Salām [mir] z Noetom.[6]

Celo eno izmed imen za Alaha, omenjeno v Koranu, je As-Salām, kar pomeni »izvor miru«.[7] Torej je trditev, da je opredelitev besede islam kot »mir« kasnejša inovacija, napačna.

Ustanovitelj Muslimanske skupnosti Ahmadija, Njegova Svetost Hadrat Mirza Ghulam Ahmad (v tej knjigi Obljubljeni Mesijaas), je pomen besede islam pojasnil tako:

V idiomatski rabi lahko beseda islam v arabščini pomeni denar, plačan kot polog ob sklenitvi kupčije, poveritev kake naloge drugemu, iskanje miru ali opustitev trditve ali argumenta. Beseda islam kot teološki pojem je predstavljena v verzu:

Kdor  se v popolnosti preda Alahu in opravlja dobra dela, ga bo Gospod nagradil. Takih ne bo strah in ne bodo žalostni.[8]

To pomeni, da je musliman tisti, ki se popolnoma zaveže interesom Vsemogočnega Boga – torej ta, ki se preda Vsemogočnemu Bogu, sledi Njegovim načrtom, si pridobi Njegovo zadovoljstvo, nato pa postane trden v dobrih delih za Vsemogočnega Boga in v ta cilj usmeri vse svoje sposobnosti. Z drugimi besedami, to je človek, ki povsem pripada Vsemo­gočnemu Bogu tako doktrinalno kot v praksi.[9]

Peti kalif (naslednik) Obljubljenega Mesijeas, Njegova Svetost Hadrat Mirza Masroor Ahmadat, pravi:

Islam je mir. Če posameznik kakemu nauku ne sledi pravilno, pri tem pa trdi, da mu sledi, je v zmoti on, ne nauk. Pomen besede islam je mir, ljubezen in varnost. Jasno določilo Korana je, da »v veri ne sme biti prisile«.[10] Koran od prve do zadnje strani uči ljubezen, naklonjenost, mir, spravo in duh požrtvovalnosti. Koran večkrat pove, da je tisti, ki ne postane pravičen, daleč od Alaha in s tem daleč od islamskih naukov. Če torej kdo islam prikazuje kot ekstremno in nasilno religijo, polno naukov o prelivanju krvi, tak prikaz nima nikakršne povezave s pravim islamom.[11]

[1]     Nabeel Qureshi, Answering Jihad: A Better Way Forward, Michigan, 2016, str. 29, in tudi: Razumeti islam in džihad, Družina, 2016, str. 30.
[2]     Lane, Edward William, An Arabic English Lexicon, London, Williams and Norgate, 1863, dostopno na spletu: http://www.tyndalearchive.com/TABS/Lane// [Citirano 8. 3. 2021].
[3]     Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī, hadis št. 6236.
[4]     Koran, 5:17.
[5]     Koran, 6:128.
[6]     Koran, 37:80.
[7]     Koran, 59:24.
[8]     Koran, 2:113.
[9]     Mirza Ghulam Ahmad, Ā’ina-e-Kamālāt-e-Islām, Rūhānī H̱azā’in, 5. zv., str. 57–58.
[10]   Koran, 2:257.
[11]   Glej: https://www.khalifatulmasih.org/videos/london-uk-keynote-address-at-peace-symposium-2015/ [Citirano 8. 3. 2021].