Ali islam podpira nasilje v družini?

Eden izmed najbolj nepravičnih ugovorov proti islamu je, da imajo možje pravico pretepati žene. Taki kritiki se ne menijo za dejstvo, da pred islamom ženske v Arabiji niso imele nobenih pravic. Islam jim je ponudil pravico do izbire soproga, pravico do zaposlitve, pravico do upravljanja svoje lastnine, pravico do dedovanja po bratu, možu, očetu in sinu kot tudi pravico do razveze. Tovrstne pravice so bile ženskam v zahodnem svetu dodeljene šele 1300 let kasneje.

Kritiki se prav tako ne menijo za dejstvo, da je uporaba fizičnega nasilja nad ženskami problem, ki presega meje veroizpovedi, bodisi musliman­ske bodisi drugih. V Združenem kraljestvu nasilje v družini prizadene eno od štirih žensk in enega od šestih moških.[1]

Slednjo statistiko pogosto spregledamo ali zanemarimo, saj ima nasilje nad ženskami velikokrat resnejše posledice kot nasilje nad moškimi; v obeh primerih pa so psihološke rane enake.

V Združenem kraljestvu je alkohol trenutno eden izmed pogostejših dejavnikov, ki prispevajo k nasilju v družini. Raziskave so pokazale, da je alkohol neposredni dejavnik v 30‒40 % vseh primerov nasilja v družini.[2] Londonski Inštitut za študije o alkoholu tako opisuje povezavo med alkoholom in nasiljem v družini:

Raziskava, v katero so bili vključeni policisti v severovzhodni Angliji, je pokazala, da se ti ne morejo spomniti, kdaj so obravnavali nasilje v družini, ki ne bi bilo povezano z alkoholom, in da ima 93 % vprašanih alkohol za zelo pomemben dejavnik nasilja v družini. Primeri hudega nasilja dvakrat pogosteje kot drugi primeri vključujejo alkohol. Neka druga raziskava pa je pokazala, da je tveganje za posilstvo dvakrat večje pri napadih, v katerih so napadalci pod vplivom alkohola.[3]

Jasno mora biti, da je islamska določba prepovedi alkohola izjemno pomemben korak k zmanjševa­nju in preprečevanju nasilja v družini. To je dej­stvo, ki ga kritiki islamskih naukov pogosto pre­zrejo.

Obtožba, da islam dovoljuje pretepanje žena, naj bi bila utemeljena v naslednjem verzu iz Korana:

Moški so skrbniki žensk, ker je Alah nekatere ustvaril tako, da se na nekaterih področjih bolj odlikujejo od drugih in ker (moški) trošijo svoje premoženje. Krepostne ženske so torej poslušne in čuvajo skrivnosti (svojih mož) z Alahovo zaščito. In za tiste, pri katerih se bojite nušūza, jih posvarite in pustite same v postelji in jih kaznujte (idribū-hunna). Potem pa, če vas poslušajo, ne delujte proti njim. Alah je Veličasten, Velik.[4]

Bralec se mora zavedati, da je glavni poudarek verza ta, da so moškemu dovoljene tri vrste ukrepov, če se žena vede na način, ki je v Koranu opisan kot nušūz – v zgornjem navedku smo besedo pustili neprevedeno, saj ima več pomenov.

Al-Mufridāt Fī G̣arīb-il-Ḳur’ān (slovar koranskih terminov) avtorja Imāma Rāg̣iba je najsplošneje sprejet avtentični slovar Korana. Pod črkami korena te besede piše tako:

Nušūz pri ženski pomeni: (1) kuha zamero do moža, (2) se mu upira in (3) ima zunajzakonsko razmerje.

Z drugimi besedami, obstajajo tri ravni nušūza; te ravni pa sovpadajo s tremi načini, ki jih mož lahko uporabi, da bi rešil zakon.

1. Na prvi stopnji nušūza naj bi svetoval in opominjal.
2. Na drugi stopnji naj bi začasno prekinil spolne odnose z ženo.
3. Na zadnji stopnji ženinega upora v zakonu, ko žena namerava začeti ali začne zunajzakonsko zvezo, je možu dovoljeno, da jo blago kaznuje.

Možu torej ni dovoljeno, da že zaradi najmanjšega ženinega nestrinjanja ali ravnodušnosti do zakona ženo »pretepa«. Ubrati mora drugačno pot in ukrepati postopoma.

Lanov leksikon našteva naslednje pomene besede nušūz:

1. zoperstaviti se,
2. se s kom prepirati,
3. povzročiti, da kdo od strahu bruha,
4. koga sovražiti,
5. koga raniti,
6. koga zapustiti,
7. zli družabnik.

Jasno je torej, da beseda nušūz pokriva različne vrste vedenja, od preprostega spora pa vse do sovraštva, zapustitve in spletkarjenja proti drugemu. Celo če se žena vede tako, da je njeno vedenje za zdravo, ljubečo zvezo uničevalno, in pri tem vedenju vztraja, je neposlušna in sovražna ter celo fizično zlorablja ali poškoduje moža, Koran možu na tej stopnji svetuje, da naj žene ne kaznuje takoj, niti blago.

Namesto tega mu svetuje postopen pristop, ki lahko traja dneve ali celo tedne, da ima učinek. Ta oblika zadržanosti in potrpljenja, ki se pričakujeta od moža, je edinstven nauk, kakršnega ni najti nikjer drugje.

Koraki, ki naj bi jih mož ubral, so naslednji:[5]

1. Če je ženino vedenje nušūz, je možev prvi korak, da ji svetuje in jo opomni. Ni mu dovoljeno, da jo kaznuje. Pomembno je omeniti, da ni določeno, kako dolgo naj bi to stanje trajalo. Nihče ne more trditi, da Korandoloča število poskusov takega svetovanja ženi, preden naj mož preide na naslednji korak. V tem smislu lahko posamezen korak traja dolgo in drugi korak nastopi le, ko prvi korak – potem ko je mož ukrenil vse potrebno – ne deluje.
2. Če je ženino vedenje kljub več poskusom moža, da bi se kaj spremenilo, še naprej nušūz, je možev naslednji korak, da z ženo preneha imeti spolne odnose. Ta korak je spet tak, da ga je težje izpolniti možu kot ženi. Pomembno je povedati, da se pri tem ne zahteva, da mož ženo izrine iz spalnice. Namesto tega se mora mož žrtvovati, ženo pustiti v spalnici in oditi spat v drugo sobo ali drugo posteljo. Upanje je, da se bo s takšno ločitvijo ustvarilo okolje za pravo spremembo in se bo zakon povrnil v normalno stanje.
3. Če se kljub prenehanju spolnih odnosov žena še naprej vede uničevalno in tako, kot je opisano v opredelitvi nušūza, ter s tem otežuje življenje možu in škodi zakonu, je možu dovoljeno, da jo blago kaznuje.

Glede primerov, v katerih se mora mož zateči h kazni, je Prerok Mohamed^sa razjasnil, da kazen ne sme puščati sledi na obrazu ali telesu.[6] To je torej simbolična oblika kaznovanja, prihranjena za najbolj izjemne situacije. Tako ni čudno, da se v življenju Preroka Mohameda^sa nikoli ni zgodilo, da bi moral kaznovati katero izmed svojih žena. Če mož ta zadnji priporočeni korak zlorabi in je do žene kakor koli grob, ima žena možnost, da se za rešitev problema obrne na islamskega sodnika.

V naslednji zgodbi[7] je opisano, kako so nekoč o tem kaznovanju vprašali velikega proučevalca Korana Ibn ‘Abbāsa^ra:

Tako je ‘Atā vprašal Ibn ‘Abbāsa: »Kaj pomenijo besede gejra mubarraḥ?« Rekel je: »Kaznovanje [tj. žene] z misvāk ali čim podobnim.«

Tukaj se beseda misvāk nanaša na majhne vejice, ki so jih v starem veku uporabljali za čiščenje zob. Običajno so jih uporabljali tudi Prerok Mohamed^sa in drugi ljudje tistega časa. Z drugimi besedami – oblika kaznovanja, ki je dovoljena, je zelo blaga. Že če moški žensko čvrsto prime, ji to pusti sledi, kar pa ni dovoljeno. Ta oblika dejanskega kaznovanja je torej povečini le simbolična, in še to v zelo omejenem obsegu.

Razumeti je treba tudi, da Koran daje tako splošne zapovedi in načela kot tudi podrobne zapovedi, ki se nanašajo na specifične situacije. Vse verze o dani temi je treba upoštevati, analizirati in razumeti kot celoto. Koran razlaga, da tisti, ki ga resnično poznajo, verzov nikakor ne berejo ločeno enega od drugega in nikakor ne izbirajo samo navedkov, ki bi ustrezali njihovim vnaprejšnjim predstavam, temveč vsako zadevo premišljeno proučijo z vidika vseh relevantnih verzov v celotnem Koranu:

On je Tisti, ki vam je poslal Knjigo; v njej so verzi, ki določajo pomen – so temelj Knjige – in so drugi, ki so dovzetni za različne interpre­tacije. Tisti, katerih srca so sprevržena, iščejo take, ki so dovzetni za različne interpretacije, iščejo nemir in napačne interpretacije. In nihče ne pozna prave interpretacije razen Alaha in tistih, ki so trdni v znanju; oni pra­vijo: »Verjamemo; celota je od našega Gospoda.« In tega ne upošteva nihče razen tistih z darom razumevanja.[8]

Najprej moramo torej pogledati splošen kontekst, v katerem islam uči, da bi mož in žena morala živeti skupaj v prijateljskih okoliščinah in brez težav. Potem lažje razumemo islamske nauke o tem, kako se je treba vesti pod pritiskom in v težkih okoliščinah.

Koran uči, da sta mož in žena ustvarjena eden za drugega, da bi bila srečna in bi živela v miru:

In eno od Njegovih znamenj je, da je izmed vas ustvaril žene za vas , da bi v njih našli mir; in On je med vaju poslal mir in nežnost. V tem so znamenja za narod, ki razmišlja.[9]

O vi, ki verjamete! Za vas je nezakonito, da podedujete ženske proti njihovi volji; niti ne bi smeli žensk po krivici zadrževati, da bi jim odvzeli del tega, kar ste jim dali, razen če so krive očitne zlobe; in z njimi se prijazno družite; in če vam niso všeč, vam morda ni všeč lastnost, v katero je Alah dal veliko dobrega.[10]

Zgornje besede še posebej poudarjajo ključno načelo za odnos med možem in ženo: prijazno druženje. Ključna beseda, prevedena kot »prijaznost«, je ma‘rūf, ki glede na Lanov leksikon pomeni »kar vse strani sprejemajo kot dobro in koristno« ali »kar vsi priznavajo kot koristno«. Pomeni, da bi moral mož z ženo komunicirati na njej sprejemljiv način, da tako odnos postane vzajemen.

Islamski nauki opominjajo moške, da naj bi bile njihove zveze sredstvo za doseganje »mirnih misli« in da mora biti zveza »ljubeča in nežna«. Opominjajo jih tudi, da morajo odpuščati; in če moškemu pri ženski kaj ni všeč, se mora zavedati, da je lahko prav v tej lastnosti veliko skritih koristi in dejavnikov odrešujoče milosti. Moškim je prav tako prepovedano, da »podedujejo ženske proti njihovi volji« – to pravilo v kali zatre koncept prisilnih zakonov, ki prevladujejo v nekaterih kulturah. Taki nauki kažejo, da žena ni sužnja, ampak enakovredna družabnica, katere pravice je treba spoštovati in čuvati.

V ta poseben kontekst zgoraj opisane idealne zveze med možem in ženo je umeščen nauk za moža, ki ima uporno, grobo, sovražno in škodljivo ženo. Moškemu svetuje, naj situacijo najprej poskuša izboljšati tako, da ženi ustrezno svetuje in jo opominja, kot je treba. Če ta pristop še po daljšem času ne prinese želenih rezultatov ter je žena še naprej fizično in verbalno groba, je možu zapovedano, da preide na naslednjo stopnjo: začasno prenehanje spolnih odnosov z ženo.

Prav ta korak je dejansko ključen za proces sprave. Zelo možno je, da v tem času zaradi spominov na nekdanje čustvene vezi in srečne skupne trenutke mož in žena postaneta ponižnejša in se pobotata, ne da bi se situacija poslabšala.

Če začasno prenehanje spolnih odnosov ne prinese sprave in je žena še naprej groba, če škodi zvezi in si celo poišče drugega moškega, je možu dovoljeno, da v omejenem obsegu in obvladano fizično ukrepa; tako lahko namreč prepreči razpad družine zaradi upornega vedenja, ki bi ga bilo mogoče odpraviti. To naj je za moža skrajni prijem, ki ga uporabi, da ne bi samo nemo opazoval, kako njegova soproga razbija zakon. To je »scenarij n-te stopnje«, ne običajen recept za vsakodnevno nestrinjanje v družinskem življenju.

Beseda za tako fizično dejanje je idribū-hunna. Če to besedo prevajamo kot »pretepati« ali »udariti«, ki imata v slovenščini konotacijo poškodbe ali nevarnosti, je to napačen prikaz naukov iz Korana. Treba je omeniti, da je po trenutni zakonodaji v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu fizično nasilje opredeljeno zelo podobno, kot ga je opredelil Prerok Mohamed^sa pred 1400 leti: fizično nasilje je »namerno dejanje, pri katerem storilec s fizičnim stikom drugega rani ali poškoduje«. Islamski nauki odločno nasprotujejo vsakršnemu fizičnemu nasilju moža nad ženo. Resno je treba nastopiti proti tistim, ki so nasilni do žena in poskušajo svoja dejanja upravičiti z omenjenim verzom.

V eni izmed študij o izjavah Preroka Mohameda^sa je pojasnjeno, da je fizično nasilje v islamu prepovedano in nima nič opraviti s tem, kar je dovoljeno v zgornjem verzu. Prerok^sa na primer v spodnji izjavi kategorično nasprotuje fizičnemu nasilju:

Mu‘āvija Al-Ḳušejrī pripoveduje: »Šel sem k Alahovemu Poslancu^sa in ga vprašal: »Kaj nam svetuješ v zvezi z našimi ženami?« Odgovoril je: »Priskrbite jim hrano, kakršno jeste tudi sami, priskrbite jim obleko, kakršno nosite sami, ter jih ne pretepajte in ne onesrečujte.«[11]

Ob neki drugi priložnosti je rekel »Ne pretepajte Alahovih služabnic« in obsodil moške, ki kaznujejo žene, čeprav le blago.[12] Iz teh izjav lahko razberemo, da je temeljni islamski nauk prijazno ravnanje z ženami in da jih možje nikoli nikakor ne smejo kaznovati. Kaznovanje je dovoljeno le v redkih najskrajnejših primerih kot izhod v sili, s katerim se prepreči razpad zakona. To je razvidno tudi iz naslednjih besed Preroka Mohameda^sa:

Bodite pravični do žensk, ker ste jih od Alaha vzeli s pogodbo (poroko) in z Alahovim dovoljenjem vzpostavili intimne odnose z njimi. Pravico imate, da ne spustijo v vašo posteljo nikogar, ki vam ni všeč. Če to storijo, jih lahko kaznujete, ampak ta kazen ne sme biti huda (ali fizično boleča: g̣ejra mubarraḥ). Njihova pravica je, da jim priskrbite hrano in primerna oblačila.[13]

Prerok Mohamed^sa jasno izjavlja, da je kaznovanje dovoljeno samo v skrajnih primerih, v katerih je žena kriva nezvestobe, in sicer je dovoljeno le zato, da se reši zakon. Kljub temu mora mož to storiti zelo previdno in pri tem zagotoviti, da žene fizično ne zlorabi.

Prerok Mohamed^sa se je tudi sam vse življenje držal teh naukov, in celo ko so bile žene nezadovoljne z njim, je bil zelo potrpežljiv, nikoli jih ni niti blago fizično kaznoval.

Po besedah in dojemanju Preroka Mohameda^sa zgoraj omenjenega verza ni mogoče razumeti kot dovoljenje za može, da smejo pretepati žene. V verzu je pravzaprav prikazan postopen pristop, po katerem mož pokaže svoje nezadovoljstvo zaradi nenehnega in ponavljajočega se sovražnega in škodljivega vedenja žene. Prvič, predpisan je opomin; drugič, predpisana je odložitev vseh spolnih odnosov; in tretjič, mož lahko svoje nezadovoljstvo jasno pokaže s fizičnim dejanjem, ki pa ne povzroči vidnih ali trajnih telesnih poškodb. To je stroga meja, znotraj katere je možu dovoljeno izkazovati nezadovoljstvo.

Glede na to, da celo dandanes v Združenem kraljestvu eden od šestih moških doživlja nasilje v družini, je izjemno pomembno, da Koran daje smernice o tem, kako naj se mož odzove na zlorabo in nasilje, ne da bi se že na začetku tudi sam zatekel k nasilju – k temu je namreč na žalost nagnjenih veliko moških. Koran moškim zapoveduje, da naj se odzovejo s postopnim pristopom, kar pripomore, da se moškemu morebitna jeza poleže in da jo ustrezno kanalizira, saj bosta zakonca tako bolj verjetno lahko sklenila spravo. Ta verz je torej omejitev, ne pa potrditev ali izrecno dovoljenje, da se možje v družini vedejo nasilno.

Muslimani bi se namreč morali zgledovati po Preroku Mohamedu^sa, o katerem Bog pravi:

Reci: »Če ljubite Alaha, mi sledite: takrat vas bo Alah ljubil in vam odpustil napake. In Alah veliko odpušča, Milosten je.«[14]

V tem verzu vidimo, da naj bi musliman svojo ljubezen do Alaha izražal tako, da se zgleduje po Preroku Mohamedu^sa. Koran ponovno poudarja pomembnost tega, ko pravi:

[…] kar vam Poslanec da, vzemite; in kar vam prepoveduje, tega se ognite.[15]

V zvezi s temi nauki je Prerok Mohamed^sa rekel:

Najboljši izmed vas je tisti, ki je najboljši do svoje žene, in jaz sem najboljši izmed vas do svojih žena.[16]

Muslimanski možje bi morali v ravnanju z ženami posnemati islamskega Preroka Mohameda^sa in delati, kar je rekla Prerokova^sa žena ‘Ā’iša^ra:

Alahov Poslanec^sa nikoli ni pretepal svojih služab­nikov ali žena in njegova roka ni nikoli udarila.[17]

Vodnik za ženske, ki se spoprijemajo z nasiljem v zakonu

Veliko kritikov se ne meni za dejstvo, da Koran svetuje tudi ženskam, katerih možje se vedejo nušūz (pomeni »svojeglavo«, »ukazovalno« in »škodljivo« – kot je opisano zgoraj). Že dejstvo, da Koran priznava možnost takega vedenja mož, jasno kaže, da možem ne dovoljuje, da se do žena vedejo, kakor želijo, ampak pričakuje, da se bodo vedli kot skrbni in ljubeči družabniki svojih žena in ne kot njihovi gospodarji.

V Koranu najdemo naslednje nasvete za žene, ki trpijo zlorabo:

In če se ženska boji nušūza ali brezbrižnosti svojega moža, ne bo greh, če se bosta primerno spravila; in sprava je najboljša. In ljudje so nagnjeni k poželenju po tistem, kar ni njihovo. Če delate dobro in ste pravični, Alah ve, kaj počnete.[18]

Metoda za doseganje take sprave je razložena tako:

In če se bojite razdora med njima, potem določite razsodnika izmed njegovih ljudi in razsodnika izmed njenih. Če (razsodnika) želita spravo med tema zakoncema, jo bo Alah omogočil. Alah je Vseveden, Vseozaveščen.[19]

Če torej žena trpi sovražno, ukazovalno, napadalno ali grobo vedenje moža, bi se morala vplesti tretja stran. To je očitno drugače kot pri nauku za moške. Zakaj je tako?

Če ženska trpi v težavnih pogojih in trepeta pred potencialno nasilnim možem, je očitno, da se lahko mož, če ženska upošteva nasvet, naj se odreče spolnim odnosom ali se na moževo nasilje ali zlorabo odzove fizično, še bolj razjezi. V taki situaciji je najboljši pristop ta, da se vplete tretja stran tako z moževe kot z ženine strani. Razsodnika nato ocenita, kakšno škodo je ta zveza že utrpela, in tudi ugotovita, ali bi bila potrebna napotitev k pravnim strokovnjakom.

Če sprava ni možna, je ženi v islamu dovoljeno, da se razveže od moža, ne glede na to, kako se ob tem počuti mož.[20] Spodnji dogodek iz življenja Preroka Mohameda^sa kaže, da imajo ženske pravico do razveze celo iz takih razlogov, kot je preprosto neujemanje med zakoncema:

Žena S̱ābita bin Ḳejsa je prišla k Preroku Mohamedu^sa in rekla: »O Alahov Poslanec^sa! Ne krivim S̱ābita za napake v njegovem značaju ali verovanju, ampak jaz kot muslimanka se nerada vedem neislamsko (če ostanem z njim).« Nato ji je Alahov Poslanec^sa rekel: »Ali boš vrnila vrt, ki ti ga je dal mož (kot doto)?« Rekla je: »Da.« Potem je Prerok Mohamed^sa rekel S̱ābitu: »O S̱ābit! Sprejmi svoj vrt in se takoj loči.«[21]

Na nekem drugem mestu žena svojo željo po razvezi utemelji tako: »Z njim ne morem živeti«.[22] Ne samo, da ženam ni treba prenašati družinskega nasilja – islam jim dovoli razvezo že, če jim mož ni všeč. To je popolna svoboda, ki jo islam daje ženskam in je ni najti v nobenem drugem verstvu.

[1]     Homicides, firearm offences and intimate violence 2009/10: Supplementary volume 2 to Crime in England and Wales 2009/10. Home Office, 2011.

[2]     Finney, Andrea. Alcohol and intimate partner violence: key findings from the research. London: Home Office, 2004. Glej tudi: Office for National Statistics (februar 2013), Focus on: Violent Crime and Sexual Offences, 2011/12, str. 20, tabela 7.11.

[3]     Institute of Alcohol Studies; Alcohol, Domestic Abuse and Sexual Assault.

[4]     Koran, 4:35.

[5]     Glej članek avtorja maulānā Mubarika Ahmada Tanveerja (imām v Nemčiji), izdano v Akhbar-e-Ahmadiyya, Nemčija, sept.–okt. 2014, str. 3–4.

[6]     Sunan At-Tirmiḏī, hadis št. 1163.

[7]     Tafsīr At-Ṭibrī v komentarju četrtega poglavja.

[8]     Koran, 3:8.

[9]     Koran, 30:22.

[10]   Koran, 4:20.

[11]   Sunan Abū Dāvud, hadis št. 2144.

[12]   Sunan Abū Dāvud, hadis št. 2146.

[13]   Ṣaḥīḥ Muslim, hadis št. 1218a.

[14]   Koran, 3:32.

[15]   Koran, 59:8.

[16]   Sunan At-Tirmiḏī, hadis št. 1162.

[17]   Sunan lbn Mādža, hadis št. 2060.

[18]     Koran, 4:129.

[19]     Koran, 4:36.

[20]     Koran, 2:230.

[21]     Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī, hadis št. 5273.

[22]     Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī, hadis št. 5275.