V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Nasilje v družini – primerjava s Svetim pismom

Čudno je, da so najhujši kritiki zgornjih naukov kristjani, ki se zgledujejo po knjigi, ki ženskam ne daje pravic v zvezi z dedovanjem po bratu, sinu ali očetu. V zvezi z ženskami spodaj navajamo tako nauke Stare kot Nove zaveze:

Izraelovim sinovom pa govori in jim reci: »Če kdo umre in nima sina, prenesite njegovo dediščino na hčer! Če pa nima hčere, potem dajte njegovo dediščino bratom!«[1]

Z drugimi besedami – ženska od očeta ne podeduje ničesar, če ima brata. Koran poleg tega podaja natančne nauke, da ženske ni mogoče podedovati proti njeni volji[2] in da mora ženska, če se kdo želi poročiti z njo, v zakon privoliti, medtem ko v Svetem pismu ni nobenega primerljivega nauka. Sveto pismo pravi, da lahko moški svojo hčer proda za sužnjo:

Če kdo proda svojo hčer za sužnjo, ta ne sme oditi, kakor odhajajo sužnji. Če gospodarju, ki si jo je odbral, ne ugaja, naj pusti, da se odkupi; nima pa pravice prodati jo tujemu ljudstvu, ker bi s tem prelomil zvestobo do nje.[3]

Hčer duhovnika, ki se vede nemoralno, nehu­mano kaznujejo:

Če se duhovnikova hči oskruni z vlačuganjem, oskruni svojega očeta: naj jo sežgejo v ognju.[4]

Če moški posili žensko v mestu, jo kamenjajo do smrti skupaj z njenim posiljevalcem, saj menijo, da ni kričala dovolj glasno, da bi jo našli, in je torej s tem privolila v dejanje:

Če je dekle, devica, zaročena možu, pa jo kdo sreča in leži pri njej, oba pripeljite k vratom tistega mesta in ju posujte s kamenjem, da umreta; dekle zato, ker v mestu ni vpila, moškega pa zato, ker je onečastil ženo svojega bližnjega. Tako odpravi zlo iz svoje srede![5]

Poleg tega naj bi bile ženske podložne svojim možem;[6] Pavel tudi pravi, da ženske ne smejo moških poučevati ali imeti avtoritete nad njimi.[7]

Pavel kot razlog za to navaja, da je Eva zapeljala Adama v zlo, zato morajo biti ženske v vseh pogledih podrejene moškim. Na kratko – kristjani naj pogledajo v svojo knjigo, preden kritizirajo Koran.

V primerjavi z zgoraj omenjenimi grozljivimi nauki so islamski nauki kategorični in jasni v tem, da se ženskam podeljujejo številne pravice, ki so bile pred 20. stoletjem v zahodni družbi nepredstavljive. V Koranu so ženske opisane kot duhovno enake moškim[8], imajo si pravico izbrati soproga[9] in se razvezati[10]; ni diskriminacije, kar zadeva pravico do dela[11] in pravico do vzdrževanja, podpore in uživanja prijaznega odnosa mož do žena, kot tudi številne druge pravice.

V te druge vidike islamskih naukov se nismo na­tančneje poglobili, saj smo se hoteli osredotočiti na to, da razblinimo napačne predstave o naukih v Koranu, kar zadeva reševanje zakonskih navz­križij.

Na kratko – islamski nauki so globoko zakoreni­njeni v psihologiji človeškega vedenja. Koran moškim naroča, naj ohladijo svojo jezo s tem, da se odpovedo spolnim odnosom z ženo, preden na­prej urejajo njun odnos. Po drugi strani pa ženske uči, da naj hitro vpletejo tretjo stran, če so jih možje kakor koli zlorabljali. S takimi nauki je Ko­ran vzpostavil ravnovesje med pomembnos­tjo in­dividualnih pravic na eni strani in pomemb­nostjo instituta zakona na drugi strani. S tem Koran ve­dno znova opozarja na Božje atribute znanja, av­toritete in moči, da bi še posebej moške, pa tudi ženske, opomnil, da se Bog zaveda njiho­vega ve­denja in jih bo poklical na zagovor zaradi katerih koli krivic, ki so jih naredili drug drugemu.

Tu je najlepši opis idealnega odnosa med možem in ženo, kot ga podaja Bog v Koranu:

[…] one so vaše oblačilo in vi ste njihovo oblačilo […][12]

S temi nekaj besedami je Koran opredelil položaj žensk ter pomembnost zakona kot instituta in zakonskih odnosov. Pravi cilj zakona so zadovoljstvo in dobro počutje, zaščita in polepšanje tako moža kot žene – kot je to glavna funkcija oblačil. Zakon ni samo sredstvo za zadovoljevanje spolne sle. Mož in žena drug drugega ščitita pred marsikaterim zlom in govoricami.

Ko kritiki berejo Koran po delčkih, ne da bi upoštevali kontekst, lahko pridejo do napačnih zaključkov – in prav to se je zgodilo pri pogledih na položaj žensk v islamu. Kot smo pokazali zgoraj, v islamu nasilja do žensk ni. Daleč od tega: v islamu so ženske zelo spoštovane.

[1]     4 Mz 27,8‒9.

[2]     Koran, 4:20.

[3]     2 Mz 21,7‒8.

[4]     3 Mz 21,9.

[5]     5 Mz 22,23–24.

[6]     Kol 3,18.

[7]     1 Tim 2,12.

[8]     Koran, 33:36.

[9]     Koran, 4:20.

[10]   Koran, 2:230.

[11]   Koran, 4:30.

[12]   Koran, 2:188.