V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Prerok Mohamed – tradicije miru

Naslednji izbor hadisov navajamo po knjigi Gardens of the Righteous (prevod Sira Zafrullaha Khanara, Vrtovi pravičnih). Tradicije so oštevilčene tako kot v knjigi. V njih so poudarjeni prijaznost, sočutje in ljubezen do drugih.

Abū Hurejrara navaja, da je Preroksa rekel: »Alah, Gospod časti in slave, bo na sodni dan rekel: ›Adamov sin, bil sem bolan in me nisi obiskal.‹ Moški bo vzkliknil: ›Gospod, kako naj bi Te obiskal, ko pa si Gospodar svetov?‹ Alah bo rekel: ›Ali si vedel, da je Moj služabnik tainta bolan, pa ga nisi obiskal? Mar nisi vedel, da bi, če bi ga obiskal, v njem našel Mene? Adamov sin, prosil sem te za hrano, pa me nisi nahranil.‹ Moški bo vzkliknil: ›Gospod, kako naj bi Te nahranil, ko pa si Gospodar svetov?‹ Alah bo rekel: ›Ali si vedel, da te je Moj služabnik tainta prosil za hrano, pa ga nisi nahranil? Mar nisi vedel, da bi bil, če bi nahranil njega, nagrajen pri Meni? Adamov sin, prosil sem te za pijačo, pa mi nisi dal piti.‹ Moški bo vzkliknil: ›Gospod, kako naj bi Ti dal piti, ko pa si Gospodar svetov?‹ Alah bo rekel: ›Moj služabnik tainta te je prosil za pijačo in mu nisi dal piti. Mar nisi vedel, da bi bil, če bi mu dal piti, nagrajen pri Meni?‹« (Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 900]

Abū Ḏarrra navaja: »Vprašal sem Prerokasa: ›Kaj je vredno hvale?‹ Rekel je: ›Vera v Alaha in prizadevanje za Njegovo zadevo.‹ Vprašal sem: ›Osvoboditev katerega sužnja je najboljša?‹ Rekel je: ›Tistega, ki ga ima gospodar najraje in ga najbolj ceni.‹ Vprašal sem: ›In če človek tega ne more storiti?‹ Rekel je: ›Potem pomagaj komu pri delu ali naredi kaj za koga, ki tega ne zmore sam.‹ Vprašal sem: ›In če človek nima moči za kaj takega?‹ Rekel je: ›Potem se zadrži in nikomur ne škoduj, saj je to dobrodelnost za tebe samega.‹« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 117]

Abū Hurejrara navaja, da je Preroksa rekel: »O muslimanke, naj soseda le pošlje svoji sosedi kozji bočnik!« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 124]

Abū Hurejrara navaja, da je Preroksa rekel: »Moški, ki je stopal po poti, je postal zelo žejen. Ko je prišel do vodnjaka, se je spustil vanj, in ko se je odžejal, je zlezel iz njega. Zagledal je psa, ki je od skrajne žeje lizal blato. Moški si je mislil, da ta pes trpi prav tako žejo, kot jo je prej trpel on. Zato se je še enkrat spustil v vodnjak, svojo usnjeno čutaro napolnil z vodo in zlezel ven, držeč jo med zobmi. Psu je dal piti. Alah je cenil njegovo dejanje in mu je odpustil grehe.« Prerokasa so vprašali: »Alahov Poslanecsa, ali smo nagrajeni tudi za prijaznost do živali?« Odgovoril je: »Nagrajena je prijaznost do vsega živega.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) Buẖārījeva različica se konča tako: »Alah je cenil njegovo dejanje, odpustil mu je grehe in ga sprejel v raj.« Druga različica je: »Pes je v skrajni žeji hodil po robu vodnjaka, ko ga je zagledala lahkoživka iz plemena Banī Isrā’īl. Spustila je svojo usnjeno čutaro v vodnjak, iz njega potegnila vodo in dala psu piti. Na podlagi tega ji je bilo odpuščeno.« [Št. 126]

Džābirra navaja, da je Preroksa rekel: »Če musliman zasadi drevo, se šteje kot muslimanova dobrodelnost, če kdo jé njegove sadeže, če jih kdo ukrade ali če kdo od drevesa kar koli vzame.« (Ṣaḥīḥ Muslim) Druga različica je: »Če musliman zasadi drevo ali zasadi polje, se šteje kot muslimanova dobrodelnost, če ljudje ali živali ali ptiči jedo z drevesa ali polja.« [Št. 135]

Abū Mūsā Al-Aš‘arīra navaja, da je Preroksa rekel: »Dobrodelnost je obveznost vsakega muslimana.« Vprašali so ga: »In če posameznik nima ničesar?« Odgovoril je: »Naj dela s svojimi rokami zase in za vbogajme.« »In če ni sposoben delati?« »Naj pomaga pomoči potrebnemu.« »In če ne zmore niti tega?« »Naj druge spodbuja k dobroti.« »In če mu tudi tega manjka?« »Naj se vzdrži zlobe. Tudi to je dobrodelnost.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 141]

‘Ā’išara navaja, da je nekaj puščavskih Arabcev prišlo k Prerokusa in vprašalo: »Ali poljubljate svoje otroke?« Odgovoril je: »Da.« Rekli so: »Mi jih nikdar ne poljubljamo.« Rekel je: »Ali lahko jaz kaj naredim, če vam je Alah iz src odvzel sočutje?« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 228]

Džarīr bin ‘Abdullāhra navaja, da je Preroksa rekel: »Alah nima milosti do tistih, ki nimajo milosti do svojih rojakov.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 229]

Abū Ḳatāda Ḥarīs̱ bin Rabī’ navaja, da je Preroksa rekel: »Pristopim, da bi vodil molitev z mislijo, da bi jo podaljšal. Potem slišim otroka, kako joka, in molitev skrajšam, da ne bi obremenil otrokove matere.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī) [Št. 233]

Anasra navaja, da je Preroksa rekel: »Nihče zares ne veruje, če svojemu bratu ne želi tega, kar si želi sam zase.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 238]

Anasra navaja, da je Preroksa rekel: »Pomagaj svojemu bratu, če je storil napako ali so mu storili krivico.« Nekdo je vprašal: »Alahov Poslanecsa, pomagal bi mu, če bi mu delali krivico, ampak povej mi, kako naj mu pomagam, če dela napako?« Odgovoril je: »Prepreči mu narediti napako; tako mu pomagaš.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī) [Št. 239]

Abū Hurejrara navaja, da je Preroksa rekel: »Alah bo na sodni dan zakril napake tistega, ki zakriva napake drugih na tem svetu.« (Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 242]

Abū Hurejrara navaja, da je Preroksa rekel: »Dobrodelnost je obvezna za vse človekove ude vsak dan, na katerega vzide sonce. Že samo doseči, da se spravita dva nasprotnika, je dobrodelnost. Pomagati nekomu, da zajaše žival ali nanjo naloži prtljago, je dobrodelnost. Lepa beseda je dobrodelnost. Vsak korak proti mošeji na ṣalāt [pet dnevno predpisanih molitev] je dobrodelnost. Odstraniti z ulice kar koli, kar je moteče, je dobrodelnost.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 250]

Umm Kuls̱ūmra navaja, da je Prerokasa slišala reči: »Tisti, ki doseže, da se pobotata dva človeka, ki je dober do drugih ali govori dobre stvari, ni lažnivec.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) Muslimova različica dodaja: »Nisem slišala, da bi ljudem dal svobodo v tem, kar govorijo, razen v treh situacijah: vojni, ustvarjanju miru in pogovoru med možem in ženo.« [Št. 251]

‘Ā’išara navaja, da je Preroksa slišal glasen prepir dveh moških pred svojimi vrati. Eden od njiju je rotil drugega, da naj mu zmanjša dolg in da naj bo do njega prijazen. Drugi je rekel: »Pri Alahu, ne bom.« Preroksa je šel ven k njima in vprašal: »Kateri od vaju pri Alahu prisega, da ne bo prijazen?« Moški je rekel: »Jaz, Alahov Poslanecsa, toda zanj je, kar mu bolj ugaja.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 252]

Sahl bin Sa‘dra navaja, da je Preroksa rekel: »Ta, ki poskrbi za siroto, in jaz bova takole v raju.« In je to ponazoril z dvignjenim kazalcem in sredincem. (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī) [Št. 264]

Abū Hurejrara navaja, da je Preroksa rekel: »Ta, ki poskrbi za siroto, ki je z njim bodisi v sorodu bodisi ni, bo takole, kot ta dva, v raju.« In pripovedovalec je to ponazoril z dvignjenim kazalcem in sredincem. (Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 265]

Abū Dardā’ra navaja, da je slišal Prerokasa reči: »Poiščite me med šibkimi, saj imate vse, kar potrebujete, na račun šibkih med vami.« (Sunan Abū Dāvud) [Št. 274]

Abū Hurejrara navaja, da je Preroksa rekel: »Vedenje najpopolnejšega med verniki je najboljše; in najboljši med vami so tisti, ki se najbolje vedejo do svojih žena.« (Sunan At-Tirmiḏī) [Št. 280]

Abū Ḏarrra navaja, da je Preroksa rekel: »Ko pripravljaš juho, jo naredi z veliko vode in poskrbi za svoje sosede.« (Ṣaḥīḥ Muslim) Druga različica je: »Ko pripravljaš juho, daj vanjo veliko vode, potem najdi družine svojih sosedov in juho razdeli, kot je primerno.« [Št. 306]

Abū Hurejrara navaja, da je Preroksa zaklical: »Pri Alahu ne verjame, pri Alahu ne verjame, pri Alahu ne verjame!« Vprašali so ga: »Kdo ne verjame, Alahov Poslanecsa?« Rekel je: »Tisti, čigar sosed ni varen pred njegovimi prekrški.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) Muslimova različica je: »Ne bo šel v raj tisti, čigar sosed ni varen pred njegovimi kršitvami.« [Št. 307]

Abū Hurejrara navaja, da je Preroksa rekel: »Tisti, ki veruje v Alaha in poslednji dan, ne sme biti v napoto svojemu sosedu; tisti, ki veruje v Alaha in poslednji dan, mora počastiti svojega gosta; in tisti, ki veruje v Alaha in poslednji dan, mora pametno govoriti ali biti tiho.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 310]

Abū Šurejḥ Al-H̱uzā‘īra navaja, da je Preroksa rekel: »Tisti, ki veruje v Alaha in poslednji dan, mora biti dober do svojega soseda; tisti, ki veruje v Alaha in poslednji dan, mora počastiti svojega gosta; tisti, ki verjame v Alaha in poslednji dan, mora govoriti dobre stvari ali biti tiho.« (Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 311]

‘Ā’išara navaja, da je vprašala Preroka: »Imam dva soseda; kateremu naj pošljem darilo?« Rekel je: »Tistemu, katerega vrata so bližje tvojim.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī) [Št. 312]

‘Abdullāh bin ‘Umarra navaja, da je Preroksa rekel: »Najboljši družabnik v očeh Alaha je tisti, ki je najboljši do svojih družabnikov, in najboljši sosed je tisti, ki je najboljši do svojih sosedov.« (Sunan At-Tirmiḏī) [Št. 313]

Abū Hurejrara navaja, da je moški prišel k Prerokusa in vprašal: »Alahov Poslanecsa, kdo si najbolj zasluži, da sem prijazen in družaben do njega?« Odgovoril je: »Tvoja mati.« Moški je vprašal: »In kdo za njo?« Rekel je: »Tvoja mati.« »In kdo za njo?« Rekel je: »Tvoja mati.« »In za njo?« »Tvoj oče.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) Druga različica je: Moški je vprašal: »Alahov Poslanecsa, kdo si zasluži mojo dobro družbo?« Odgovoril je: »Tvoja mati in potem tvoja mati in potem tvoja mati in potem tvoj oče in potem tvoji bližnji sorodniki, tvoji bližnji sorodniki.« [Št. 318]

‘Abdullāh bin ‘Amr bin Al-‘Āṣra navaja, da je moški prišel k Prerokusa in rekel: »S teboj želim skleniti zavezo, da odidem in se borim za Alaha, da bi me On nagradil.« Vprašal ga je: »Je kateri od tvojih staršev živ?« Moški je rekel: »Da, oba.« Preroksa ga je vprašal: »Želiš, da te Alah nagradi?« Moški je rekel: »Da.« Preroksa je rekel: »Potem se vrni k staršem in jim dobro služi.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) Druga različica je: Moški je prišel in prosil za dovoljenje, da se pridruži bitki. Preroksa ga je vprašal: »So tvoji starši živi?« Moški je rekel: »Da.« Rekel je: »Potem naj bo tvoja bitka v tem, da služiš njima.« [Št. 323]

‘Abdullāh bin Amrra navaja, da je Preroksa rekel: »Tisti, ki vrača dobro z dobrim, ni ta, ki vzdržuje sorodstvene vezi. Pač pa je to tisti, ki vezi ohranja, kadar jih drugi ne.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī) [Št. 324]

‘Amr bin Šu‘ejbra navaja po besedah svojega očeta, ki je od svojega očeta slišal, da je Preroksa rekel: »Tisti, ki nima sočutja do naših malčkov in ne priznava časti, ki so je vredni naši ostareli, ta ni naš.« (Sunan Abū Dāvud in Sunan At-Tirmiḏī) [Št. 358]

Miḳdād bin Asvadra navaja: »Vprašal sem Alahovega Poslancasa: ›Povej mi: če se borim s poganom in mi z mečem odseka dlan, se potem skrije za drevo in reče ›Predajam se Alahu‹, naj ga potem ubijem?‹ Odgovoril je: ›Ne. Ne ubij ga.‹ Nasprotoval sem mu: ›Alahov Poslanecsa, mar tudi potem ne, ko mi odseka dlan in to reče?‹ Rekel je: ›Ne ubij ga, kajti če ga boš, bo on v položaju, v katerem si bil ti, preden si ga ubil, in ti boš v položaju, v katerem je bil on, preden je to izrekel.‹« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 395]

‘Abdullāh bin ‘Amr bin Al-‘Āṣra navaja, da je moški Prerokasa vprašal: »Kaj je v islamu najboljše?« Odgovoril je: »Nahraniti ljudi in pozdraviti vse v miru, če jih poznate ali ne.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 553]

‘Ā’išara navaja, da je Preroksa rekel: »Alah je blag in ljubi blagost v vsem.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Muslim) [Št. 636]

Anasra navaja, da je Preroksa rekel: »Stvari poenostavljajte, ne otežujte jih; in ljudi bodrite in jih ne zavračajte.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 640]

Džarīr bin ‘Abdullāhra navaja, da je Prerokasa slišal reči: »Temu, ki mu manjka blagosti, manjka vsega dobrega.« (Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 641]

Al-Barā’a bin ‘Āzibra navaja: »Preroksa je naši sedmerici zapovedal, da morajo obiskovati bolne, iti na pogreb, klicati Alahovo milost na tistega, ki kihne, podpirati šibke, pomagati zatirane, širiti pozdrav miru in izpolnjevati zaobljube.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 850]

Ibn ‘Umarra navaja, da je Preroksa rekel: »Žensko je doletelo trpljenje, in sicer zaradi mačke, ki jo je ženska imela zaprto, dokler mačka ni poginila. Zaradi tega je šla ženska v ogenj. Mački ni dajala hrane ali vode, ko jo je zaprla, niti je ni izpustila, da bi si sama našla hrano med glodavci in insekti.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 1605]

Ibn ‘Umarra navaja, da je šel mimo nekaj mladih Ḳurejšev, ki so s puščicami streljali na privezano ptico; z njenim lastnikom so se namreč poprej dogovorili, da bo vsaka puščica, ki bo zgrešila, pripadla njemu. Ko so zagledali Ibn ‘Umarjara, so se razbežali. Ibn ‘Umarra je rekel: »Kdo je to storil? Naj Alah prekolne tega, ki je to storil. Preroksa je preklel tistega, ki iz živega bitja naredi tarčo.« (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 1606]

Anasra navaja, da je Preroksa ljudem prepovedal, da bi imeli živali za tarče. (Ṣaḥīḥ Al-Buẖārī in Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 1607]

Hišām bin Ḥakīm bin Ḥizām navaja, da je šel mimo nemuslimanskih kmetov v Damasku, ki so jim oblastniki ukazali, naj stojijo na soncu, in jim na glave zlivali olivno olje. Vprašal je: »Kaj je to?« Povedali so mu: »Trpinčimo jih, da bi tako od njih izterjali plačilo davkov.« Nato je Hišām rekel: »Priča sem, da je Preroksa rekel: ›Alah bo kaznoval tiste, ki v tem življenju trpinčijo ljudi.‹« Potem je šel Hišām do guvernerja in mu to povedal in ta je odredil, da morajo može izpustiti. (Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 1611]

Džābir bin ‘Abdullāh navaja, da je Preroksa šel mimo osla, ki je bil ožigosan po obrazu, in rekel: »Alah naj prekolne tega, ki je osla ožigosal.« (Ṣaḥīḥ Muslim) [Št. 1613]

Ibn Mas‘ūdra navaja: »Potovali smo s Prerokomsa. Ko se je od nas oddaljil, smo zagledali rdečo ptico z dvema mladičema. Ujeli smo ju in prišla je mama ptica in začela s krili teptati po tleh. Takrat se je Preroksa vrnil in vzkliknil: ›Kdo je vznemiril to ptico, s tem ko je vznemiril njene mladiče? Vrnite ji jih.‹ Opazil je tudi, da je nekdo zanetil ogenj na mravljišču. Vprašal je: ›Kdo je zanetil ogenj?‹ Odgovorili smo: ›Mi smo bili.‹ Dodal je: ›Nikomur se ne spodobi, da kogarkoli trpinči z ognjem, razen Gospodarju ognja.‹« (Sunan Abū Dāvud) [Št. 1615]