V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.
Poglavja
  1. Predgovor (Razumeti islam)
  2. Predgovor k slovenski izdaji (Razumeti islam)
  3. Uvod (Razumeti islam)
  4. Ali je islam nasilna religija?
  5. Ali v islamu velja: spreobrni se ali umri?
  6. Ali teroristi predstavljajo islam?
  7. Džihad – zgodovinski kontekst
  8. Džihad za mir
  9. Prerok miru
  10. Ekstremisti niso pobožni
  11. Kdo so pravi muslimani?
  12. Obljubljeni Mesija
  13. Kalifat
  14. Kaj je džihad?
  15. Vrste džihada
  16. Džihad v kontekstu
  17. Džihad danes
  18. Se je islam širil z mečem?
  19. Ali muslimani ne poznajo svojih naukov?
  20. Ali so prvi muslimani krivi naslinih napadov?
  21. Ali je nasilje v zgodnjem obdobju islama naraščalo?
  22. Kako proučevati in razumeti Koran?
  23. Bitka v Tabuku
  24. Ali islam nasilno zatira ženske?
  25. Ali islam podpira nasilje v družini?
  26. Nasilje v družini – primerjava s Svetim pismom
  27. Suženjstvo in vojni ujetniki v islamu
  28. Vojni ujetniki ali sužnji?
  29. Suženjstvo v islamu in primerjava s Svetim pismom
  30. Kaj je šeriat?
  31. Ali šeriatsko pravo vsiljuje krute kazni?
  32. Ali islam dovoljuje svobodo govora?
  33. Ali je Alah neoseben bog?
  34. Ali je Koran nasilnejši kot Sveto pismo?
  35. Sklepna beseda (Razumeti islam)
  36. Koran – verzi miru
  37. Prerok Mohamed – tradicije miru
  1. Domov /
  2. Publikacije /
  3. Razumeti islam /

Ali je Alah neoseben bog?

KRŠČANSKI KRITIKI islama že od nekdaj trdijo, da Koran Boga predstavlja kot neosebnega, ker ga ne imenuje »oče«, kot je Bog imenovan v Svetem pismu. To je zelo stara obtožba, ki je nastala že pred več kot sto leti, v času Ḥaḍrata Mirze Ghulama Ahmada, Obljubljenega Mesijeas. Neki kristjan je ta argument predstavil v knjigi in Obljubljeni Mesijaas mu je učinkovito odgovoril v svoji knjigi Nūr-ul-Ḳur’ān (Luč Korana).

Obljubljeni Mesijaas razlaga, da je v tej vztrajni razpravi o besedi oče presenetljivo predvsem to, da kritik ni upošteval, kolikšna čast in veličina sta tej besedi pripisana v leksikonih. Vsako besedo moramo obravnavati glede na položaj, ki ji ga pripisujejo leksikoni.

Besedi namreč ne moremo pripisati več časti, kot ji je pripada po leksikonih. Tudi ko govorimo o Božji besedi, pogledamo v leksikone, da bi izboljšali svoje razumevanje besed in uporabe.

V tem primeru leksikoni pravijo tako: Človek je rojen iz semena drugega. Tistemu, ki je dal seme in nima več povezave z rojstvom tega človeka, rečemo abb (oče). Obljubljeni Mesijaas nato pravi:

Če želimo pokazati, da je Vsemogočni Bog Zavestni Stvarnik posameznika, ga sam vodi v popolnost, ga obilno zasipava z milostjo, je Sam njegov Skrbnik in Podpornik, leksikon ne dovoljuje, da te konotacije izrazimo z uporabo besede oče. Leksikon namreč ponudi drug izraz za poimenovanje tega pojma, in sicer rabb …

Nikakor nimamo pravice, da iznajdemo svoj lastni leksikon, ampak moramo slediti opredelitvam besed, kot jih je vzpostavil Bog na začetku.[1]

Beseda oče je, če jo uporabimo za poimenovanje Boga, poniževalna in nespoštljiva, saj nima konotacije skrbi in ljubezni do drugega. Obljubljeni Mesijaas navaja primer kozla, ki se pari s kozo in vanjo odloži svoje seme; ali bika, ki si slo poteši s kravo in ji nato obrne hrbet, ne da bi pomislil na telička, ki se bo skotil; ali prašiča, ki zadovolji svojo slo in ne razmišlja o tem, da se bo skotil prašiček. Vse živali počnejo tako in so očetje mladičev.

Zanimivo je, da beseda abb ne nakazuje, da mora oče narediti še kaj razen odložiti seme. Pravzaprav ta beseda ne vsebuje želje po potomstvu – v leksikonu piše samo to, da je abb tisti, ki odloži seme.

Če je tako, kako naj bi torej s to besedo poimeno­vali Vsemogočnega Boga, katerega dela se kažejo v Njegovih popolnih dejanjih, znanju in mogoč­nosti? Le kako naj besedo, ki jo v običajnem smi­slu uporabljamo za bika in prašiča, uporabljamo v posebnem smislu za Vsemogočnega Boga? Le redki kristjani se lahko domislijo takega argu­menta in hkrati trdijo, da je islamski koncept Boga neoseben.

V nasprotju s tem Koran pravi:

[…] slavite Alaha tako navdušeno, kot ste včasih slavili svoje prednike, ali celo z večjim navdušenjem.[2]

Z drugimi besedami – Alaha se ne bi smeli spominjati kot očetovskega lika ali o njem razmišljati kot o tem, pač pa bi ga moral vsak musliman doživljati tako osebno, da bi imel v njegovih očeh veliko pomembnejši položaj od očeta.

[1]     Essence of Islam, 2. zv., str. 25.

[2]     Koran, 2:201.