Veličanstvo Gospoda časti
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Abdullah bin Umar, naj bo Alah zadovoljen z njim, pravi, da je Alahov Poslanec, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim, med petkovo pridigo dejal:

»Nebesa so zvita v Njegovi desni roki. On je Sveti in daleč povzdignjen nad malikovanja, v katera se drugi spuščajo.« Alahov Poslanec, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim, je v nadaljevanju povedal, da Vsemogočni Alah pravi: »Jaz sem tisti, ki ima popolno moč, da spremeni, tisti, ki ima zavest lastne veličine, Vladar in Veličastni.« Alahov Poslanec, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim, je te besede ponavljal s tako močjo, da se je prižnica pričela tresti in bili smo zaskrbljeni, da se bo podrla pod njim.

(Musnad Ahmed)


Abu Hurairah, naj bo Alah zadovoljen z njim, citira Preroka, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim:

»Obstajata dva izraza, ki sta zares ljuba najbolj Milostnemu Bogu. Na jeziku sta lahka, na tehtnici težka: ›Povzdignjen je Alah v vsej Svoji slavi; Povzdignjen je Alah v vsej Svoji veličastnosti.‹«

(Buhari)

Abu Hurairah, naj bo Alah zadovoljen z njim, pravi, da je Alahov Poslanec, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim, omenil, da je Vsemogočni Alah rekel:

»Moj služabnik deluje proti Meni, čeprav to ni njegovo delo. Žali Me, čeprav se zanj to ne spodobi. Njegovo delovanje proti Meni se kaže v njegovih besedah: ›Alah Vsemogočni, če si me že ustvaril, ne boš povzročil mojega vstajenja [po moji smrti].‹ In njegova žalitev se kaže v njegovi trditvi: ›Alah je dobil sina,‹ čeprav sem Samozadostni, Tisti, od katerega je vse odvisno. Nikoli nisem spočel niti nisem bil nikoli spočet in nikoli ni bil nihče kot Jaz.«

(Musnad Ahmed)

Džabir, naj bo Alah zadovoljen z njim, je slišal Alahovega Poslanca, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim, praviti:

»Najboljše besede za spominjanje Alaha so: ›Nihče, razen Alaha, ni vreden čaščenja.‹ In najboljša molitev je: ›Vse hvale pripadajo Alahu.‹«

(Tirmizi)

 

Abu Musa al-Ašari, naj bo Alah zadovoljen z njim, citira Preroka, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim:

»Primerjati nekoga, ki se spominja Alaha, s tistim, ki se ga ne, je kot primerjati živega z mrtvim. Primerjati hišo, v kateri se Alaha spominja, s tisto, v kateri se ga ne, je kot primerjati živega z mrtvim.«

(Buhari)

 

Abu Musa, naj bo Alah zadovoljen z njim, pripoveduje:

»Nekoč, ko smo bili na potovanju s Svetim Prerokom, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim, so ljudje začeli vzklikati: Allahu Akbar! [Bog je Največji!] Prerok, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim, je dejal:
›O ljudje! Bodite zmernejši. Ne kličete gluhega ali odsotnega. Pozdravljate Tistega, ki vse sliši, je blizu in je že z vami.‹«

(Muslim)

Abu Hurairah, naj bo Alah zadovoljen z njim, pravi, da je Preroka, naj bo mir in blagoslov Alaha z njim, slišal reči[1]:

»Alahu pripada nekaj višjih angelov, ki so redno na preži za tistimi ljudmi, ki se zbirajo, da bi se spominjali Alaha. Ko pridejo na tak zbor, kjer se spominjajo Alaha Vsemogočnega, se jim pridružijo angeli, razširijo svoja krila in lebdijo nad njimi, dokler ni prostor nad zemljo in najbližjimi nebesi napolnjen z njihovo prisotnostjo. Ko se ljudje razkropijo, se tudi angeli odpravijo nazaj v nebesa. Tam jih Alah Vsemogočni [čeprav natanko ve, kaj se je zgodilo] vpraša: ›Od kod prihajate?‹ Odgovorijo: ›Prihajamo od nekaj Tvojih služabnikov, ki so te povzdigovali, hvalili Tvojo veličino, oznanjali Tvojo edinost, Te poveličevali in Te prosili.‹ Nato Vsemogočni povpraša: ›Kaj so me prosili?‹ Angeli so odgovorili: ›Prosili so Te za Tvoj raj.‹ Alah vpraša: ›Ali so videli Moj raj?‹ Angeli odgovorijo: ›Ne, naš Gospodar, niso videli Tvojega raja.‹ ›Kaj, če so že videli Moj raj!‹ vzklikne Alah. ›Prav tako pri Tebi iščejo zavetišče,‹ nadaljujejo angeli. Alah vpraša: ›Pred čim iščejo Moje zavetišče?‹ ›Pred ognjem,‹ odgovorijo angeli. Alah vpraša: ›Ali so videli Moj ogenj?‹ Angeli odgovorijo: ›Ne, niso.‹ ›Kaj če so videli Moj ogenj!‹ vzklikne Alah. Angeli mu odgovorijo: ›Prosijo za Tvoje odpuščanje.‹ ›To sem jim že zagotovil; prav tako sem jim tudi omogočil, da me nikoli ne bodo rotili. Dal sem jim tudi zavetišče, ki so ga iskali pri meni,‹ je dejal Alah. Nato so angeli rekli: ›O naš Gospodar, eden izmed njih je bil še posebej grešen. Ravno je šel mimo njih in se odločil z njimi malo posedeti.‹ ›Tudi njemu sem odpustil,‹ je rekel Alah. ›Tako so blagoslovljeni, da nihče v njihovi družbi ne ostane neblagoslovljen.‹«

(Muslim)

 

[1] Dialog je figurativen izraz vedno-stopnjevalnega Božjega blagoslova takšnega zbora in se ga ne bi smelo vzeti preveč dobesedno.