Angeli
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Obstoj angelov je splošno sprejet nauk v različnih deželah in različnih religijah. Zanje se včasih uporabljajo druga imena – razlika je le v terminologiji. Privrženci različnih religij naravo angelov različno razumejo.

Islam govori o angelih kot nebesnih bitjih duhovne narave, ki imajo kot osebnosti svoja lastna bitja. Glavna vloga, ki jo imajo, je prenašanje Božjih sporočil ljudem. Vendar mnogi ljudje, celo znotraj islama, napačno mislijo, da imajo človeško podobo ali neko obliko, kar je pravzaprav ideja materialnega obstoja. Materija mora imeti obliko in jasno začrtane meje. Duh je zunaj obsega človekovega dojemanja. Nekdo lahko veruje v obstoj duha le, če je religiozen; drugače si oblike duha ne more predstavljati. Morda so zato, da bi se rešila ta težava in bi si jih človek lažje predstavljal, včasih omenjeni v verskih knjigah, kjer se pojavljajo izbranim osebam v obliki človeškega bitja. Ne le to; znano je, da so se pojavili nekaterim poslancem v obliki nekaterih ptic. Sveti Duh se je Jezusuas prikazal v obliki goloba:

Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. (Mt 3,16)

Verjetno so predvsem razne navedbe v verskih knjigah odgovorne za napačno predstavo oblike in narave angela, ki prevladuje med verniki raznih religij. Iz angelov so v nekaterih religijah ustvarjena božanstva in bogovi, medtem ko so jih izvirne knjige morda omenile le kot posrednike, ki jih je Bog posebej ustvaril zaradi opravljanja določenih nalog v vesolju; o tem imamo obilo dokazov v številnih Božjih knjigah. Glede na to ni verjetno, da bi nekateri ljudje napačno razumeli pomen teh navedb in začeli dojemati angele kot mlajše Božje partnerje.

Poskušali bomo osvetlili naravo angelov le s sklicevanjem na Koran in hadise Preroka islama,sa in ne v običajnem pogledu, kot je v navadi. Glede na Koran je vse materialno vesolje kot tudi religijsko vesolje usmerjeno z določenimi duhovnimi silami, ki se omenjajo kot angeli. Čeprav so nekateri angeli omenjeni kot ena oseba – kot so Gabriel, Mihael in Azrael, dejansko ne delujejo sami. Za vsako delo obstaja en vodja ali vrhovni angel, ki usmerja druge in za katerega dela množica angelov, ki se jih v Koranu omenja kot džunud [vojsko] Gospodarja. Karkoli počnejo je popolnoma podrejeno Božji volji in načrtu, ki ga je ustvaril za stvari. Ne morejo niti neznatno odstopiti od poti, ki je zanje določena, ali od vseobsegajočega načrta stvari, ki ga je naredil Bog.

Koran pravi, da sta za vsakega človeka določena dva angela, ki beležita njegova dobra in slaba dela. Na ta način je naloga angelov, da organizirajo najzapletenejši sistem beleženja dejanj. To ne pomeni, da ima vsak izmed njih v roki knjigo, v katero bi si hitro zapisal vse, kar opazi. Angeli so odgovorni za zelo zapleten sistem beleženja učinkov človekovih del na njegovo dušo in osebnost, tako da dober človek razvija dobro dušo, slab človek pa vzgaja nezdravo.

Ker je duša v svoji obliki v vsakem človeku do njegove smrti, potrebuje zavestnega organizatorja, ki prenaša učinke človekovih misli, dejanj itd. na dušo. Gre za zapleten proces, ki ga človek ne more povsem dojeti. Vendar smo deloma temu priča v primeru kriminalcev, ki pridobijo drugačen pogled od ljudi s plemenitim obnašanjem. Teh razlik ni nemogoče opaziti, čeprav jih ni možno opisati črno-belo ali z drugimi materialnimi izrazi. Vodenje ogromnega vesolja, od njegovega začetka in skozi milijarde let svoje razvojne zgodovine, zahteva ogromno organizacijo stalne pozornosti in nadzora. To urejajo nešteti angeli, ki kot Božji posredniki nadzorujejo prostrano vesolje in njegov zapleten sistem zakonov.

Kar se tiče hadisov, lahko do neke mere razumemo sposobnost angelov, da se lahko materializirajo v različnih oblikah ali pojavah, ki nimajo nikakršne zveze z njihovo resnično obliko ali obstojem, ki je zunaj človekovega dojemanja in ima drugačne dimenzije od nam znanih.

Poročano je, da je neki tujec vstopil v mošejo, kjer je s svojimi prijatelji sedel Ustanovitelj islama.sa Tujec je pristopil k skupini, spoštljivo sedel v prvo vrsto in postavil nekaj vprašanj o naravi islama. Ko je izrekel vsa vprašanja, se je poslovil in odšel. Prisotni so bili začudeni, najprej zaradi tega, ker je bil ta človek popoln neznanec, ki je moral potovati zelo daleč, da bi prispel do džamije. V malih mestih takšen obisk ne ostane skrivnost. Po navadi vsakdo ve, da je nekdo prispel in kakšen je njegov namen. V tem primeru pa je bil ta prihod tako nenaden, da se je zdel skrivnosten. Začudeni pa so bili tudi zato, ker v njegovi drži ali na njegovi obleki ni bilo nikakršnih znakov potovanja. Bil je gospod svežega videza, v zelo čisti obleki. Poleg tega sta bila njegov način postavljanj vprašanj, brez kakršnegakoli uvoda in njegov nagel odhod, milo rečeno neobičajna.

Preden so Prerokovisa prijatelji sploh lahko kaj rekli, jih je Preroksa obvestil, da je bil ta oseba pravzaprav angel Gabriel, ki je postavil vodilna vprašanja, tako da bodo spremljevalci seznanjeni z dejstvi v danih odgovorih. Nekateri so stekli iz mošeje, da bi angela srečali, vendar za njim ni bilo več nobenega sledu. Nihče v mestu ni potrdil, da ga je videl. Ker je ta primer predstavljen v verodostojnih knjigah hadisov, lahko z gotovostjo zaključimo, da se angeli včasih pojavijo v človeški obliki z namenom, da bi opravili določene naloge. Omembo angelov najdemo v številnih hadisih, še posebej v zvezi z bitkami pri Badru in Uhudu, vendar najbrž ne bi bilo primerno, da bi zašli v dolgo razpravo o tem vprašanju.

Drugače od koranskega pogleda, ki je pojasnjen zgoraj, je skoraj v vsaki državi predstava o angelih med privrženci raznih religij bolj po vzoru pravljic, kot da bi o njih mislili, da pripadajo nebeški obliki obstoja. Zanje pravijo, da so vile ali da imajo krila kot ptice, s katerimi letijo z enega mesta na drugo. To napačno dojemanje je morda rojeno iz pretirane naklonjenosti za sprejetje dobesedne religijske terminologije, ki pa je skrivnostna in najpogosteje metaforično obarvana. Tako v Koranu najdemo omenjanje kril v zvezi z angeli, ki imajo dve, tri ali štiri krila:

اَلْحَمْدُ لِلہِ فَاطِرِ السَّمٰوٰتِ وَ الْاَرْضِ جَاعِلِ الْمَلٰٓئِکَۃِ رُسُلًا اُولِیۡۤ اَجْنِحَۃٍ مَّثْنٰی وَ ثُلٰثَ وَ رُبٰعَ ؕ

Vsa hvala pripada Alahu, Stvaritelju nebes in Zemlje, ki angele naredi sele z dvema, tremi ali štirimi krili.      (Koran 35: 2)

Koran ima zelo poseben slog pojasnjevanja vseh takšnih delov, kjer leži nevarnost nejasnosti – to naredi s pomočjo drugih podobnih primerov. Na krila se na primer spomnimo tudi v zvezi z ravnanjem sina do njegovih staršev. Koran svetuje sinu, naj spusti krila milosti svojim staršem, saj so ga vzgajali od takrat, ko je bil še v povojih. Krila pomenijo le atribute in moči in verjamemo, da so v tem smislu bila pripisana bodisi angelom bodisi ljudem iz raznih religij, ki so trdili, da so Božja manifestacija. Na primer v Giti je zapisano, da je imel Krišna štiri roke namesto dveh. Tu dva para dodatnih rok služijo enakemu namenu kot krila, ki so omenjena v drugih Božjih knjigah.

Angeli so odgovorni za nadzor in vzdrževanje zakonov narave. Viruse in bakterije upravljajo, organizirajo in vzdržujejo posebni angeli, ki delajo v medsebojni harmoniji, da bi obdržali popolno ravnotežje. Podobno ekološki sistemi niso naključni ali kaotični, temveč jih upravljajo nevidna duhovna bitja – angeli.

Primer padlega angela

Razširjena je tudi zelo napačna predstava o hudiču. Pravijo in verjamejo, da je pred svojim padcem pripadal kategoriji angelov. Koran ta pogled zavrača in hudiča predstavi kot nekoga, ki ima ognjeno naravo. Glede na to pripada takšnim oblikam življenja, ki so ustvarjeni iz ognja, npr. džin.[1]

[1] Gre za arabsko besedo, ki dobesedno pomeni prikrivanje, odmaknjenost in oddaljenost. Karkoli je torej nevidno golemu očesu, je lahko s to besedo opisano. Glede na islamsko tradicijo lahko pomeni tudi nekatere vrste bakterijskih organizmov in glede na sprejete znanstvene študije neposredna vročina ognja igra ključno vlogo v stvaritvi in vzdrževanju predbiotičnih organizmov.