V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Po tradicionalnem recitiranju sure Al-Fātiḥa (uvodno poglavje Korana) je vodja muslimanske skupnosti Ahmadija rekel:

V čast mi je, da me je Oddelek islamskih študij Univerze v Sevilli povabil kot primernega govornika tega večera o temeljnih naukih islama. Pred prihodom so mi predlagali, naj govorim o osnovah islama, tako da lahko predavanje razumejo študenti, ki niso dobro seznanjeni s to temo in imajo le osnovno znanje.

To me je res presenetilo. Najprej me je presenetilo, ker sem pričakoval, da so univerzitetni študenti z osnovami islama bolje seznanjeni. Presenetilo pa me je tudi zato, ker ima Španija dolgo zgodovino stika z islamom. Posebej presenetljivo pa je, da je bil ta stik izgubljen tako, da je bil izbrisan vsakršen spomin nanj! Danes sem z vami, da bi predstavil osnovne islamske nauke.

Ko sem leta 1982 obiskal Španijo, da bi slovesno odprl novozgrajeno džamijo, ki jo je zgradila skupnost Ahmadija, ki je sicer prva džamija, zgrajena v Španiji po petsto letih, je bilo veliko začudenih pogledov. Med novinarsko konferenco sem bil neprestano izzvan z enimi in istimi vprašanji o tem, zakaj naj bi prišli v Španijo. Kakšen je namen našega prihoda? Je s tem povezan kakšen zlovešč motiv? Ali nismo imeli že dovolj islama? Lahko to dojamemo kot novo obliko invazije v Španijo? Moj odgovor na vsa ta vprašanja je bil: »Da, prišel sem osvojit Španijo, vendar ne z namenom, da bi ozemlja pridobil z mečem, temveč da bi s sporočilom ljubezni in prepričevanja pridobil srca ljudi.«

Ta odgovor še vedno drži. Mi, kot islamska skupnost, ne delujemo po običajno dojeti predstavi islama, kakor se kaže pri t. i. fundamentalistih. Zato si bom danes prizadeval, da bi vam islam predstavil neodvisno od obnašanj muslimanov v raznih državah, glede na njegova temeljna učenja, ki jih najdemo v Božji knjigi – Koranu in vedenju ter izročilih Ustanovitelja islama.sa

Islam pomeni mir. V tem sta njegova duša in duh. Ironično je, da se to religijo miru danes na Zahodu dojema kot religijo vojne, terorizma in kaosa. V resnici islam ni le mir po imenu, temveč mir preveva vsa njegova učenja in deluje kot ključ za njegovo razumevanje. V dobesednem prevodu je drug pomen besede islam pokornost. Besedi mir in pokornost ustvarjata celotno sliko islama. Medtem ko se mir nanaša na odnos muslimana do drugih človeških bitij in na globoko vsebino, ki jo najde v islamu, beseda pokornost opisuje odnos muslimana do Boga. Tako je v eni besedi povzeta celotna filozofija te religije. Zanimivo je, da mora po islamu vsaka prava religija imeti ti dve lastnosti, da pokaže na svoje Božje poreklo. Po islamu so si vse religije prizadevale po eni strani človeka pripeljati nazaj k njegovemu Stvarniku, po drugi pa vzpostaviti idealen odnos z drugimi človeškimi bitji.

Islam ima pet osnovnih temeljev vere, ki jih mora izpovedati vsak, ki se odloči postati musliman. Čeprav je islam razdeljen v številne ločine, tako kakor vse druge religije, glede tega vprašanja ni delitev. Ne glede na naziv ločine, najsibo sunizem ali šiizem, vsi verjamejo v teh pet temeljev vere.

  • Prvi temelj je trdno in absolutno verovanje v Božjo edinost. Gre za edinost, ki je neločljiva in nedeljiva in ki ne more biti pomnožena ali ogrožena v katerikoli obliki.
  • Drugi temelj se nanaša na verovanje v angele. Čeprav med muslimani obstajajo različna mišljenja o tem pojmu, pa kljub vsemu vsi muslimani verujejo v obstoj angelov.
  • Tretji temelj je vera v knjige. Beseda knjige se v religijskem smislu nanaša na tiste Božje spise, ki vsebujejo nova učenja in prinašajo novo postavo. Omenjene so po angelih, ker so bile človeku najpogosteje razodete s posredovanjem angelov, ki imajo glavno vlogo pri prenašanju Božjega sporočila poslancem. Angeli imajo tudi veliko drugih nalog, vendar bomo o tem govorili pozneje.
  • Četrti temelj se nanaša na poslance ali preroke, ki včasih prinesejo nov kodeks življenja in novo pravo za določen narod v določenem obdobju, včasih pa so poslani le z namenom reforme.
  • Peti, zadnji temelj vere, se nanaša na sodni dan. Predpostavlja se, da bo vsako človeško bitje v določeni obliki po smrti povzdignjeno in da bo odgovorno Bogu za življenje, ki ga je imelo na zemlji.

Navedeno predstavlja pet temeljev islama. Za nekatere obstaja še šesti sestavni del muslimanskega verovanja, ki ga je Ustanovitelj islamasa vključil med temelje vere, to je verovanje v Božjo postavo. V nadaljevanju bomo navedene temelje podrobneje proučili.