Prerok se poslovi

Konec se je bližal. Prerok^sa je izrazil veliko zaskrbljenost, da bi po njegovi smrti njegovi privrženci bili v skušnjavi, da bi mu pripisali položaj višji od človeškega bitja, kot so to storili privrženci nekaterih prejšnjih prerokov. Vedno znova je prepričeval tiste, ki so ga obiskovali, da je človek, ki mu je Bog zaupal razodetje za vodenje človeštva. Svoj zadnji dih je pospremil z besedami: »K Bogu na višavah, k Bogu na višavah.«

Prerokova^sa smrt je prizadela muslimane kot strašna katastrofa in potolkla jih je žalost. Umar^ra je potegnil svoj meč in rekel, da bo obglavil vsakogar, ki bi si upal zatrjevati, da je Prerok^sa mrtev; on ni mogel umreti. Prišel je Abu Bakr.^ra Vstopil je v prostor, kjer je ležalo Prerokovo^sa telo, ga poljubil na čelo in rekel: »Bog ti ne bo prizadejal dveh smrti.« Potem je prišel ven in prosil Umarja,^ra naj neha, medtem ko je na kratko nagovoril ljudi. Recitiral je iz Korana:

وَمَا مُحَمَّدٌ اِلَّا رَسُوۡلٌ ۚ قَدْ خَلَتْ مِنۡ قَبْلِہِ الرُّسُلُ ؕ اَفَا۠ئِنۡ مَّاتَ اَوْ قُتِلَ انۡقَلَبْتُمْ عَلٰۤی اَعْقَابِكُمْ ؕ

Mohamed je samo Poslanec. Vsi poslanci pred njim so umrli. Če bi umrl ali bi ga ubili, bi se obrnili? (Koran 3: 145)

Dodal je: »Poslušajte, ta, ki je častil Mohameda,^sa mora vedeti, da je Mohamed^sa mrtev, ampak ta, ki časti Boga, ne sme pozabiti, da Bog živi za zmeraj in ne umre.«

Tako se je končalo življenje, ki je v zgodovini človeštva v vseh pogledih ostalo brez primerjave.