V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Bi prepoved burke osvobodila muslimanke?

burka

Nobena vlada ali državni organ nima pravice prepovedati tančice, saj bi s tem kršil posameznikovo svobodo izražanja in omejil svobodo veroizpovedi. Vsak poskus prepovedi nošenja tančice bi kršil človekove pravice. Večina muslimank se za nošenje tančice odloči prostovoljno in se zaradi nje ne počuti omejeno. Prepoved nošenja tančice za muslimanke torej ne bi bila osvoboditev, temveč ponižanje.

Na eni strani so muslimanski moški in ženske, ki vztrajajo, da naj se ženske za vsako ceno pokrijejo od glave do pet, s čimer v glavah ljudi ustvarjajo vtis zatiranja. Na drugi strani so evropske vlade in zahodne skupine, ki vztrajajo, naj muslimanske ženske ne nosijo nobenega pokrivala in si zelo prizadevajo, da si naglavne rute odstranijo ne glede na to, ali si ženske to želijo ali ne. Pozabljajo, da tudi krščanstvo predpisuje nošenje rute, zaradi česar si je ameriška prva dama Melania Trump pokrila glavo, ko je obiskala papeža. Nobena stran nima pravice, da bi ženske prisilila, kaj naj nosijo. Kljub temu pa sta obe strani muslimankam povzročile grozodejstva.

Verski skrajneži so muslimanke šikanirali. Nekatere ženske na Bližnjem vzhodu nimajo druge izbire, kot da se pokrijejo od glave do pet. Zelo veliko žalostnih zgodb je o možeh, očetih ali tako imenovanih vodjih, ki so ženske zlorabili ali celo umorili, ker niso bile dovolj pokrite. Tovrstna dejanja so popolnoma napačna.

Muslimanske ženske je šikaniral tudi sekularni ekstremizem. Nemčija muslimanskim učiteljicam prepoveduje nošenje pokrivala, ker niso v skladu z »zahodnimi« vrednotami. Lahko pa imajo v šolah glave zakrite rimskokatoliške nune. Leta 2004 je Francija muslimanskim dekletom prepovedala vstop v javne šole, če so imele zakrito glavo. Podobno je, če so bile njihove glave zakrite, Turčija desetletja vstop na univerze prepovedovala ženskam. Nekdanji predsednik Obama je pravilno rekel, da »ženski, ki ji je odrečena izobrazba, je odrečena enakost,« in dejanja Nemčije, Francije in Turčije predstavljajo madež na njihovih tako imenovanih demokracijah. Na žalost bi celo devici Marijira — vedno prikazani s pokrito glavo — bila v teh državah odrečena izobrazba. O podobnih prepovedih se je prav tako razpravljalo ali pa so jih uvedli v drugih državah. Na primer v Avstriji, Belgiji in na Nizozemskem. Nedavno je kanadska provinca Quebec sprejela zakon o prepovedi nošenja burke, o tem pa je Justin Trudeau, kanadski predsednik vlade, rekel, da ni stvar vlade, da bi ženskam govorila, kaj naj nosijo in česa ne.

Kaj naj torej muslimanke naredijo? Naj osrečujejo muslimanske države? Ali naj osrečujejo zahodne skupine in vlade? Pravilen odgovor je: niti eno niti drugo! Islam ženskam pravi, da naj se ukvarjajo le s tem, da je zadovoljen Bog, in to počnejo tako, da prostovoljno ubogajo Njegove zapovedi.

V 24. poglavju Korana Bog pravi moškim in ženskam, naj odvračajo pogled od članov nasprotnega spola in naj varujejo svoje zasebne dele. V 32. verzu tega poglavja je posebej ženskam naročeno, da »naj ne razkrijejo svoje lepote, razen tiste, ki je očitna, in da naj si z naglavne pokrivali zakrijejo naročje«.

Vendar so različice obleke povsem kulturne. Obstaja burka, ki je obleka celotne dolžine ali zunanje oblačilo, ki pokriva glavo, obraz in telo. Hidžab (naglavno pokrivalo) po drugi strani pokriva zgolj glavo in vrat, s posebnim delom — kakor šal ali dolg plašč —, ki pokriva telo. Obraz ni pokrit s tančico. Koranska odredba v 24. poglavju je bolj usklajena z naglavno ruto. Za kateri slog nošenja se bo muslimanka odločila, je odvisno od tradicije in kulturnih razlik.

Na koncu je prepuščeno odgovornosti vsake posamezne muslimanke, da sledi Božjim zapovedim. Muslimani ne morejo prisiliti žensk, da prakticirajo islam glede na razumevanje moških.

Prav tako se morajo zahodni sekularisti naučiti, da ni nič narobe z odločitvijo ženske, da se pokrije. Pokrivanje ne predstavlja zatiranja, prav tako ne pomeni vsiljevanja posameznikove vere drugim. Skrajneži, tako religiozni kot sekularni, bi se morali izobraziti glede prave narave in namena islamskih smernic oblačenja – zmernosti in zaščite. Nihče ne more muslimanskih žensk prisiliti, da upoštevajo ali zapustijo svojo religijo. Če so njihova dejanja napačna, odgovarjajo Bogu in zgolj Bogu.

Foto: iStock