Vloga žensk (intervju z Maho Ahmed)
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Vloga žensk (intervju z Maho Ahmed)

vloga žensk

Maha Ahmed meni, da vloga ženske ni omejena na religijo. Po njenem mnenju imajo ženske svojo vlogo tako v družini, kot tudi v širši družbi in poklicnem življenju. Meni, da imata moški in ženska v islamu enake pravice in svoboščine. Oba se lahko zaposlita, dedujeta, zahtevata ločitev, se poročita po lastni izbiri, izobražujeta. Čeprav v večini tradicionalnih muslimanskih družin zaradi naravnih značilnosti spolov mož služi denar in vzdržuje družino, žena pa skrbi za gospodinjstvo in otroke, to ni pravilo v islamu. Tudi ženske imajo pravico delati, moški pa se posvečati gospodinjskim opravilom. Zato je prepričana, da ima muslimanka lahko obenem uspešno kariero in družino.

Gospa Ahmed opozarja, da moramo ločiti med islamom kot religijo in islamskimi državami, ki s svojimi zakoni velikokrat omejujejo ženske in njihove pravice. Islam sloni izključno na Koranu in življenju preroka Mohameda in ne na zakonih, ki jih v imenu islama uveljavljajo v nekaterih državah.

Gospa pravi, da v islamu obstaja nekaj zapovedi, ki niso iste za oba spola. Ena izmed njih se nanaša na dedovanje in posameznikova finančna sredstva. Oba – moški in ženska lahko dedujeta in služita denar, vendar mora moški podedovano in zasluženo nujno deliti s svojo ženo in družino, medtem, ko lahko ženska ves svoj denar zadrži zase.

Na gospo sem naslovila tudi nekaj vprašanj  v zvezi z muslimansko poroko, izbiro partnerja in zakonskim življenjem. Pravi, da mora po nauku islama vsaka poroka temeljiti na ljubezni. Muslimani in muslimanke si zato svobodno izbirajo partnerje, v poroke se jih ne bi smelo siliti, saj je uporaba sile v islamu prepovedana. Pove tudi, da v islamu ni dovoljeno imeti zunajzakonskih partnerjev ali spolno občevati pred poroko. Tako naj bi se preprečili primeri, v katerih matere ostanejo same z otrokom ali najstniške nosečnosti in tudi potrebe po splavu. Prav tako je strogo prepovedano prešuštništvo. Pravi, da v takih primerih tako moški kot ženska veljata za enako kriva v očeh sovernikov.  Oba zakonca imata možnost zahtevati ločitev. Dodaja tudi, da se muslimani lahko poročajo z ne-muslimankami, muslimanke pa se lahko poročajo le z muslimani. Poudarja pa, da je to odvisno od prakse v določeni kulturi. Sama verjame, da je izbira zakonca osebna odločitev vsake ženske, vendar pa so v nekaterih muslimanskih družbah ženske, ki vstopijo v razmerje z ne-muslimanom strogo kaznovane. Temu sama nasprotuje. Prav tako je po njenem mnenju odločitev ženske same, če bo imela otroke in koliko jih bo imela. Splav je v islamu prepovedan, razen v primerih, ko je ogroženo življenje matere in otroka ali v primerih, ko je bila ženska posiljena.

Gospa Ahmed je odgovorila tudi na vprašanje, zakaj si morajo muslimanke pokrivati lase. Pravi, da je to izraz pokornosti bogu in simbolizira njihovo vero in skromnost. Poudarja pa tudi, da zakrivanje ne izvira le iz islama, saj je tudi krščanska Marija vedno upodobljena tako, da ji ruta zakriva lase.

Vprašala sem jo tudi, zakaj so v mošejah in džamijah ločeni prostori za muslimanke in muslimane. Razlog za to je v tem, da se verniki lahko med molitvijo popolnoma osredotočijo na bogoslužje in ne na vernike nasprotnega spola. Moški in ženske so ločeni tudi na vseh drugih verskih dogodkih, tudi na dogodkih, ki jih organizira muslimanska skupnost Ahmadija, katere del je gospa Ahmed. Vendar poudarja, da to ni znak moške večvrednosti, temveč enakopravnosti, saj so pogoji, prostori in vsebine za moške in ženske identični.

Zadnje vprašanje se je nanašalo na odvisnost žensk v islamu od njihovih mož in očetov. Gospa meni, da se to razlikuje od družbe do družbe. V nekaterih muslimanskih družbah so ženske zelo odvisne od svojih moških sorodnikov, v drugih pa so bolj svobodne. Sama verjame, da ni nič narobe s tem, da so možje in očetje zaščitniški do svojih žena in hčera, dokler s tem ne pretiravajo in jim ne kratijo svobode. Tudi sama se svobodno odloča, s kom se druži in kam gre.

Vir: VLOGE ŽENSK V ISLAMU, KRŠČANSTVU IN ŽIDOVSTVU – Raziskovalna naloga s področja sociologije (Ines Frlin)