Enakost spolov v islamu

V pogovorih o enakosti spolov se pogosto namiguje, da v islamu ne obstaja enakost spolov.

Bistvo islamskih naukov je v tem, da smo kot moški po naravi pogojeni in z Božjo zasnovo potrjeni, v zgodovini in čez stoletja, narediti tri glavne stvari: poskrbeti za svoje, jih zaščititi in voditi. Tega ne počnemo zaradi sebe, ali zato, da bi hranili svoj jaz, ampak v službi drugih; naše družine ter družbe in države. Človeška bitja niso identične enote. To, da smo si podobni, pomeni tudi, da nismo enaki. Nismo zamenljivi deli družbenega ustroja. Enakost ne temelji na politični ideologiji, temveč na resničnosti razlik in medsebojne odvisnosti resničnih moških in žensk. Kot moški in ženske smo zasnovani tako, da se potrebujemo, ne pa da se oponašamo. Ključni razlog, zakaj je sodobna kultura tako zmedena glede enakosti moških in žensk, je, ker smo se oddaljili od Božje zasnove in namenov.

V tem članku bom proučil nekaj pogosto zastavljenih vprašanj in obravnaval splošno vprašanje: Ali islam v svojih naukih diskriminira proti ženskam ali moškim?^[1]

Kaj je enakost?

Da bi razumeli to problematiko, moramo najprej ugotoviti, kaj v resnici pomeni biti enak? Ali pri odnosih med spoloma govorimo o absolutni enakosti? Če govorimo o absolutni enakosti, mora biti jasno, da mnogi (morda vsi) ateisti, sekularisti in feministi ne zagovarjajo absolutne enakosti spolov. Praktično vsi priznavajo, da je treba oba spola v vsaj nekaterih življenjskih dejavnostih obravnavati različno. Za primer vzemimo šport. Če bi bila v športu cilj absolutna enakost, bi imeli turnirje z moškimi in ženskami, ki bi igrali skupaj, ali drug proti drugemu. Toda to sploh ne drži, saj se s testi preverjanja spola prepriča, da ni neenakosti, npr. da se moški pretvarja, da je ženska, ki se ukvarja z določenim športom. Tu bi bila »enakost« opredeljena kot ženske, ki igrajo proti ženskam pod enakovrednimi pogoji. Če bi bila enakost absolutna, takšnih preizkusov ne bi bilo. Njihov obstoj kaže, da se vsi strinjamo, da je narava moškim in ženskam dala različne težnje, nagnjenosti, moči in osebnosti.

Zdaj pa vzemimo natančnejši primer, ki je tudi povezan s športom: fizična moč. V zvezi s tem bi bilo napačno trditi, da so vsi moški močnejši od žensk, vendar bi bilo pravilno reči, da so moški na splošno močnejši od žensk, glede na to, da se tu izraz »moč« uporablja za označevanje fiziološke, mišične moči in ne za druge vrste moči, kot so spopadanje s travmami, preživetje bolezni itd., kjer so ženske dejansko močnejše. Če bi moški nastopili na športnih tekmovanjih proti ženskam, bi imeli nepravično prednost. Vprašanje torej ni vprašanje enakosti spolov v absolutnem smislu. Namesto tega gre za enakost spolov v najboljšem pomenu.

To pomeni, da je treba priznati, da ima vsak spol prednosti in slabosti, ki se lahko prekrivajo ali ne. V določenih pogledih ima en spol prednost pred drugim, v drugih pogledih pa ima prednost drugi spol. Kot pravi psihiater dr. Neel Burton, »so biološke prednosti in slabosti bolj ali manj enakomerno porazdeljene med spoloma.«^[2] Kljub tem razlikam Bog v Koranu izjavlja:

Kdor pa dela dobra dela, ne glede na to, ali so moški ali ženske, in je vernik, bo vstopil v nebesa in mu ne bo storjena krivica niti toliko kot votlina na hrbtni strani datljevega kamna. [4:125]

Z drugimi besedami, kar zadeva duhovnost in odnos z Bogom, med spoloma res obstaja absolutna enakost.

Razumevanje vlog spolov

Kar številni vidijo kot neenakost med spoloma v islamu, je dejansko enakost v najboljši obliki. Zaradi dejstva, da se ženske rodijo z zmožnostjo rojevanja otrok in so naravno bolje opremljene za oskrbo novorojenčkov, jim je islam dodelil osrednjo vlogo pri vzgoji otrok. To ne pomeni, da moški pri tem nimajo nobene vloge. Pomeni samo, da ima oče podporno vlogo, medtem ko ima mati glavno vlogo in odgovornost pri skrbi za majhne otroke.

Nasprotno pa islam vlogo finančne podpore družini dodeli možu oz. očetu, mož pa nosi veliko odgovornost, da zagotovi dobro skrb za družino. To je zapisano v naslednjem verzu Korana:

وَ لَہُنَّ مِثۡلُ الَّذِیۡ عَلَیۡہِنَّ بِالۡمَعۡرُوۡفِ ۪ وَ لِلرِّجَالِ عَلَیۡہِنَّ دَرَجَۃٌ ؕ وَ اللّٰہُ عَزِیۡزٌ حَکِیۡمٌ

Ob razlagi tega verza Hadrat Mirza Tahir Ahmad^rh piše:

»In one (ženske) imajo nad njimi pravice, podobne in enake pravicam (moških); (tj. za ženske obstajajo popolnoma enake pravice kot za moške, kot imajo moški pravice do žensk. Tako obstaja popolna enakost in ni nobene razlike med temeljnimi človekovimi pravicami žensk in moških). Moški pa imajo določeno stopnjo prednost pred njimi. In Alah je mogočen in moder.« [2:229]^[3]

V čem je ta prednost? To je v smislu njihove odgovornosti kot oskrbovalcev, kot pravi Koran: »Moški so varuhi žensk, ker je Alah nekatere od njih naredil boljše od drugih in ker (moški) trošijo svoje bogastvo.« [4:35] Ta nauk moškim ne daje posebnih privilegijev ali pravic, saj so njihove odgovornosti večje. Pravzaprav se zdi, da je ta nauk za moške ostrejši, ženskam pa olajša življenje.

Kdo služi komu?

S tem vprašanjem, o katerem razpravljamo v tem članku, je povezan očitek, da se v skladu z nauki islama »moški in ženske ne obravnavajo enako in da je moški fizično in duševno sposobnejši od ženske«.

Hadrat Mirza Ghulam Ahmad^as, Obljubljeni Mesija in ustanovitelj Muslimanske skupnosti Ahmadija, trdi, da je »mož odgovoren za zagotavljanje vseh potreb in udobja svoji ženi«, in predstavlja naslednji odsek verza Korana:

وَ عَلَی الۡمَوۡلُوۡدِ لَہٗ رِزۡقُہُنَّ وَ کِسۡوَتُہُنَّ بِالۡمَعۡرُوۡفِ

(2:234)

To pomeni, da je mož odgovoren za vse potrebe svoje žene v zvezi z oblačili, hrano, blaginjo itd. Obljubljeni Mesija^as pa trdi, da medtem ko je moški dobil določene sposobnosti, ki mu nalagajo to odgovornost, se ga tudi uči, da se do svoje žene obnaša nadvse prijazno. On piše:

Koran zapoveduje, da če bi moški svoji ženi podaril goro zlata v znak svoje naklonjenosti in prijaznosti, naj je ne bi vzel nazaj v primeru ločitve. To kaže na spoštovanje in čast, ki jo islam daje ženski; pravzaprav so moški v določenih pogledih podobni njihovim služabnikom. V Koranu jim je bilo zapovedano:

وَ عَاشِرُوۡہُنَّ بِالۡمَعۡرُوۡفِ

(4:20)

tj., obnašajte se do svojih žena tako, da lahko vsak razumen človek vidi, kako prijazni in nežni ste do svoje žene.^[4]

Glede na ta citat je mogoče razbrati, da Obljubljeni Mesija^as v bistvu trdi, da so biološke razlike med moškimi in ženskami določene prednosti in slabosti v primerjavi z drugim spolom, podobne tistim, ki jih že priznavajo biologi in psihologi. Vendar se na koncu te prednosti in slabosti izenačijo in vsaka se obravnava enako, v najboljšem možnem smislu.

Zanimivo je omeniti, da je odgovornost, ki jo islam nalaga možu, tako velika, da postane podoben služabniku svoje žene. Kakšno večjo čast bi lahko islam dal ženskam? Katera vera ali filozofija žensko tako zelo kuje v zvezde? Izvirne besede Obljubljenega Mesije^as, so:

Z drugimi besedami, ta nauk islama kaže na izjemno spoštovanje in dostojanstvo, ki ga imajo ženske v islamu. Na neki način se moški učijo biti služabniki žensk.

Pravzaprav lahko trdimo, da je ta nauk postavil moške v slabši položaj, kar nikakor ne kaže na to, da se ženske zlorabljajo. V bistvu islam spoštuje različne zmožnosti in sposobnosti moških in žensk ter jim zagotavlja vloge, ki so jim najbolj primerne.

Vloga moškega je torej biti hranitelj in skrbnik družine, ženske pa zagotoviti, da se družinska enota okrepi in se otroci vzgajajo v najboljšem okolju. To so primarne vloge moških in žensk, kar pa seveda ne pomeni, da je treba njihove druge vloge v celoti zanemariti. Medtem ko izpolnjujejo svoje primarne vloge, lahko ženske delajo v poklicu po svoji izbiri, če želijo zaslužiti osebni dohodek. Podobno bi morali moški igrati svojo vlogo pri pravilni vzgoji otrok in zagotavljanju najboljšega zdravljenja svoji družini, kot je dejal Prerok Mohamed^sa:

Najboljši med vami je tisti, ki najbolje ravna s svojo družino.

Končne opombe:

[1] Bivši muslimani o tej težavi govorijo v številnih spletnih objavah, videoposnetkih, videih na YouTubu in podcastih. Pravzaprav je to ena glavnih točk spora, s katero zatrjujejo neenakost spolov v islamu.
[2] https://www.psychologytoday.com/us/blog/hide-and-seek/201207/the-battle-the-sexes
[3] Islam’s Response to Contemporary Issues, str. 93–94.
[4] Prav tam, str. 315–316