Šeriatsko pravo: pet stvari, ki bi jih moral vedeti vsak nemusliman (in musliman)
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Šeriatsko pravo: pet stvari, ki bi jih moral vedeti vsak nemusliman (in musliman)

Šeriatsko pravo

Kaj pomeni šeriat?

Šeriat so zakoni iz Korana in dobesedno pomeni ‘pot do vode, ki daje življenje’. To pomeni, da beseda jarrah (tj. koren hebrejske besede torah) pomeni enako. Zato je šeriat zakoreninjen v abrahamski tradiciji.

Šeriat je sestavljen iz petih glavnih vej: adab (vedenje, morala in manire), ibada (ritualno čaščenje), i’tikadat (prepričanja), mu’amalat (transakcije in pogodbe) in ukubat (kazni). Skupaj te veje ustvarjajo družbo, ki temelji na pravici, pluralizmu in enakosti za vsakega člana družbe. Še več, šeriat prepoveduje, da bi bil vsiljen komurkoli, ki si tega ne želi. Ustanovitelj islama, Prerok Mohamed,sa je povedal, naj šeriat uporabljajo samo ljudje, ki se zanj prostovoljno odločijo – nikoli s prisiljeno vladno izvršitvijo.

Koran tudi ne spodbuja nobene specifične oblike vlade, temveč zahteva, da oblika, ki jo ljudje izberejo, sloni na adl ali »absolutni pravici«.

Koran pravi:

»Alah zapoveduje pravico in dobro dela za druge in podobno razdajanje za sorodnike in prepoveduje nespodobnost in manifestiranje zla in prekrškov. Opominja vas, da to upoštevate« (Koran 16: 91).

Koran tudi pravi:

»Alah vam ukazuje, da ljudje dobijo, kar jim pripada, in ko presojate med možmi, da sodite pravično« (Koran 4: 59).

Ne spreglejte, da verska usmerjenost ni nikjer omenjena. Tako je, na primer, presojal z absolutno pravico judovski kralj Salomon, ki je vladal kot monarh in je deloval na temeljnem principu šeriatskega prava – pravici.

Ali muslimani želijo, da bi šeriat vladal v Sloveniji?

Ne. Zapomnite si, da Koran uči, da vera ni stvar države. Šeriat je oseben odnos z Bogom. Prerok Mohamed,sa je celo kot de facto vladar Arabije, napisal ustavo Medine, v kateri se muslimani ravnajo po šeriatskem pravu, judi pa po zakonu tore. Noben nemusliman se ni primoran ravnati po šeriatu, ker šeriat sam prepoveduje prisilo. Koran jasno pravi, »v veri ni prisile« (2: 257). Prerok Mohamedsa ni nikoli vsiljeval islamskega šeriata nemuslimanom. Prav nasprotno, kot de facto vladar Arabije je razreševal spore med arabskimi meščani glede na njihovo osebno vero – ponudil jim je izbiro med judovskim pravom, islamskim šeriatom ali sekularno arbitražo. Še več, šeriat obvezuje muslimane, da so lojalni državi, v kateri živijo. Zato morajo slovenski muslimani upoštevati slovensko ustavo kot vrhovno pravo države.

Če muslimani ne želijo, da bi šeriat vladal Sloveniji, pa kaj potem, če je prepovedan?

Prvič, šeriat je oseben odnos med muslimanom in Bogom. Ustava prepoveduje parlamentu, da bi sprejemal zakone, ki bi ovirali svobodno veroizpovedi. Drugič, če bi bil šeriat prepovedan, se slovenski muslimani ne bi mogli poročiti, dedovati, pisati oporok ali se ločiti po islamskih smernicah. Če bi uvedli podobne omejitve drugim verskim skupinam, potem duhovniki ne bi mogli voditi poročnih slavnosti in katoliški škofi ne bi mogli dajati poslednjih zakramentov, saj so vse to krščanski verski zakoni. Slovenski muslimani preprosto želijo uživati enake ustavno zagotovljene pravice.

Kaj šeriat pravi o drugih verstvih?

Šeriatsko pravo zagovarja popolno svobodo vesti in svobodo veroizpovedi. Koran gre celo tako daleč, da zahteva od muslimanov, da se borijo v imenu judov, kristjanov in ljudi drugih ver in varujejo njihove cerkve, sinagoge in templje pred napadi (Koran 22: 41). Še več, šeriat pravi, da biti musliman pomeni, da mora posameznik pričati o resnici vseh preteklih prerokov, vključujoč Jezusa,as Mojzesa,as Abrahama,as Krišnoas in Budoas – in spoštovati mora njihove pripadnike. Ko je Prerok Mohamedsa po mirni poti postal vladar Arabije, je bil njegov prvi pogoj za nemuslimane (in muslimane) za življenje v Arabiji, da dovolijo ljudem vseh verstev – naj bodo judje, kristjani, muslimani ali malikovalci – da častijo v miru in brez zatiranja.

Kaj pa države, ki zatirajo ljudi in trdijo, da sledijo šeriatu?

Te države so prezrle temeljna načela šeriatskega prava in so namesto tega uporabile šeriat kot izgovor, da pridejo do oblasti in sankcionirajo verski ekstremizem. Država, ki bi bila ‘skladna s šeriatom’, zagotovo ne obstaja. Najbolj ‘muslimanske države’ so države, kot je Slovenija, ker Slovenija zagotavlja svobodo veroizpovedi, svobodo govora, svobodo izražanja in svobodo mišljenja – vse to so znaki šeriatskega prava. Narodi, ki zatirajo v imenu šeriata, so prav toliko upravičeni do svojih trditev kot sužnjelastniki, ki so menili, da pravica imeti sužnje temelji na Bibliji.

Kar se pa tiče tako imenovanih ‘nasilnih’ verzov iz Korana, ki jih citirajo tako ekstremisti kot kritiki – iskrena in prava interpretacija se upira citiranju odlomkov, da bi razumeli celotno pravo. Na žalost se niti ekstremisti niti kritiki ne ravnajo po tem temeljnem načelu.

Skratka, šeriatsko pravo upravlja muslimanov osebni odnos z Bogom enako, kot Stara in Nova zaveza vodita jude in kristjane ter njihov osebni odnos z Bogom. Teh poti do vode, ki daje življenje, se ni treba bati.