V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Nošenje hidžaba v Sloveniji

Nošenje hidžaba

Kakšen odnos pa imamo do nošenja ženskih muslimanskih pokrival Slovenci? Maha Ahmed iz Jemna, ki živi v Mariboru od leta 2014, mi je zaupala svojo izkušnjo. V Sloveniji se počuti zelo dobro. Vse dni v tednu dela, ob koncu tedna pa poučuje arabščino. Naučila se je govoriti slovensko, da se lahko znajde v vsakdanjem življenju. Spoznala je veliko ljudi in med njimi je našla tudi prijatelje.

Na vprašanje, ali jo ljudje gledajo drugače, ker nosi hidžab, mi pritrdi, vendar se ji to ne zdi nič neobičajnega.

»To me ne moti. Toda kadar ljudje strmijo vame in šepetajo za mojim hrbtom, kot da sem iz drugega planeta, se počutim neprijetno. Veliko ljudi me sprašuje o nošenju hidžaba. Ne moti me, če mi ljudje zastavljajo vprašanja, saj to vodi do medsebojnega razumevanja, ki je pomembno, če želimo sobivati, vendar so bila nekatera vprašanja nesramna in nevljudna.«

Maha je doživela neprijetno izkušnjo, ko se je nekega večera z možem sprehajala po Mariboru.

»Nekdo je za nama nesramno vzklikal: Allahu akbar. S tem izrazom nimam težav, saj pomeni Bog je velik. Toda kadar nemuslimani kričijo Allahu akbar na negativen način, lahko pomeni norčevanje iz naše vere ali pa gre za namigovanje, da nismo zaželeni tukaj.«

To ni bila edina negativna izkušnja.

»Nekoč sva z možem želela sosedom izročiti novoletne čestitke, vendar eden od sosedov ni želel odpreti vrat in nama je rekel, naj izgineva. Nekateri odzivi Slovencev so me razočarali, saj si kot tujka prizadevam za vključitev v novo okolje in skušam pozitivno prispevati k družbi. Toda kadar te domačini ne sprejmejo, je težko postati del družbe. Že eno leto delam v Šentilju in Ljubljani kot prevajalka za begunce in pogosto so me policisti, vojska in drugi ljudje zamenjali za begunsko in celo kričali name. Toda obstajajo tudi ljudje, ki so me pohvalili zaradi nošenja hidžaba in mi rekli, da je zelo lepo.«

Maha si želi, da bi bili Slovenci bolj odprti za sprejemanje drugih kultur, in verjame, da je to mogoče. »S prepoznavanjem dobrih značilnosti druge kulture se namreč učimo. Vsaka kultura ima dobre in slabe značilnosti. V slovenski družbi sem opazila veliko dobrih lastnosti, ki sem jih vključila v svoje življenje, in verjamem, da lahko Slovenci ravnajo podobno, saj bi s sprejemanjem drugih kultur obogatili svojo državo. Za preprečevanje širjenja predsodkov pred nošenjem muslimanskih oblačil je pomembno ozaveščanje o tem, zakaj ženske nosijo oblačila, ki prekrivajo telo. Podobe, ki jih vidimo v medijih, so namreč zavajajoče. Muslimane se pogosto sodi po določenih državah, kjer veljajo strogi zakoni kot sta Savdska Arabija in Iran, kjer morajo biti tudi nemuslimanske ženske pokrite. Veliko ljudje razume nošenje rute in drugih muslimanskih oblačil kot način zatiranja in omejevanje svobode žensk. Toda prekrivanje telesa ni obveza, ampak svobodna izbira. Pomembno je razlikovati med islamskimi državami in islamsko religijo, saj ne smemo soditi vere po obnašanju, pravilnih in ljudeh iz določenih držav. Za odpravljanje predsodkov je pomembno da se ljudje pogovarjajo z muslimani, saj veliko Slovencev še sploh ni srečalo ali govorilo z osebo muslimanskega rodu. Izobraževanje, komunikacija in razumevanje so temeljnega pomena za povezovanje različnih kultur v Sloveniji,« pravi Maha.

Dodaja, da si podobno kot drugi tujci ne želi biti obravnavana drugače, ampak želi biti del slovenske družbe.

»To pa je mogoče doseči tako, da ustvarjamo prijateljstva ne glede na to, kakšna oblačila nosimo.«