V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Ahmadija – preganjana manjšina

Ahmadija – preganjana manjšina: intervju z ahmadijskim muslimanom

Kardiolog Kashif Chaudry je trenutno na usposabljanju na področju srčne elektrofiziologije na širšem območju Bostona. Poleg rednega pisanja bloga za The Huffington Post so njegove članke objavili na CNN, NYT NJ Record in Daily Caller ter v pakistanskih časopisih vključujoč DAWN, Daily Times, The Nation in Express Tribune. V Združene države se je preselil, da bi pobegnil preganjanju obrazov ahmadijske skupnosti v Pakistanu in kjer je imel namen govoriti o napačnih predstavah, ki jih ljudje morda imajo o ahmadijskih muslimanih. Ker je ta tema skoraj vedno potisnjena na stran in je diskusija o tem na mrtvi točki, je končno čas, da slišimo za ahmadijski islam s strani ahmadijskega muslimana v upanju na boljše razumevanje te islamske ločine.

V1: Žal moram priznati, da vem zelo malo o prepričanjih ahmadijcev. Iskanje na spletu lahko vodi v zavajajoče informacije, zato se mi zdi bolje vprašati ahmadijskega muslimana o njegovih prepričanjih, kot pa jemati informacije iz drugih virov. Nam razložite, kaj natanko je ahmadijski islam?

O: Ta tema je v širši muslimanski skupnosti na žalost tabu, zato se o njej redko govori. Zelo sem hvaležen za priložnost, da razložim svojim neahmadijskim bratom in sestram o ahmadijski ločini znotraj islama. Islam je človeštvu razkril Prerok Mohamedsa pred približno 1400 leti. V obliki Korana je prinesel končni zakon človeštvu. V samo nekaj letih je v Arabiji sprožil družbeno, moralno in duhovno revolucijo. Zagovarjal je človečnost in bratstvo, mir in ljubezen. Je pa tudi napovedal, da se bo v poslednjih dneh njegova skupnost soočila z delitvijo in nemiri. Muslimani bodo pozabili pravo duhovno bistvo islama in v tem času zmede, obupa in moralnega zatona se bo prikazal preroški lik, Imam Mahdi (vodeni imam) ali Mesija, ki bo reformiral muslimane in sprožil renesanso islama.

Ahmadijski muslimani so muslimani, ki priznavajo Mirzo Ghulama Ahmadaas (iz Kadijana v Indiji) kot ta preroški lik. Ahmadijci verjamemo, da je prišel reformirat muslimansko skupnost (umma) kot napovedujejo prerokbe ustanovitelja islama, Preroka Mohameda,sa Hatam-an-Nabijjina (znanega tudi kot Pečat prerokov). Ahmadijski muslimani razglašamo islamsko prepričanje in verjamemo v vseh pet stebrov in šest členov vere. Nasprotno od pogostih govoric ahmadijski muslimani verjamemo v Koran kot poslednji zakon in v Preroka Mohamedasa kot poslednjega postavljavca zakonov. Preroška misija Imama Mahdija je reformirati in združiti muslimane ter širiti čudovite islamske nauke po vsem svetu. On bi bil služabnik Preroka Mohameda,sa podpiral bi njegovo misijo in se ne bi upiral njegovi avtoriteti pri uvajanju novih zakonov.

Drugi posebni nauki ahmadijskih muslimanov vključujejo popolno zavračanje kakršnega koli kaznovanja odpadništva in bogokletstva, v skladu z jasnim sporočilom Korana. Ahmadijski muslimani prav tako zavračamo nasilno interpretacijo džihada (razen v samoobrambi, seveda). V zadnjih 125 letih je muslimanska skupnost Ahmadija zelo zrasla. Od enega moža leta 1889 je ahmadijski islam pridobil na desetine milijonov članov iz več kot 200 narodov po svetu. Muslimanska skupnost Ahmadija je najhitreje rastoča verska skupina na svetu in vodi mednarodno prizadevanje za širjenje pravih miroljubnih in duhovnih islamskih naukov ter se zelo vključuje v humanitarno udejstvovanje. Uradno vodilo skupnosti je ‘ljubezen vsem, sovraštva nikomur’.

V2: Lahko razjasnite, kaj mislite s ‘Pečatom prerokov’? Veliko muslimanov to razume kot ‘končni’ ali ‘zadnji’.

O: Koran navaja Preroka Mohamedasa kot Hatam-an-Nabijjin ali Pečat prerokov. Ortodoksni kleriki razumejo to kot ‘absolutno zadnji prerok’, po katerem ne more priti nobeden več, medtem ko še vedno pričakujejo, da se bo vrnil Jezusas in bo zadnji prerok, ki bo hodil po zemlji.

Veliko je propagande o tem, še posebej v Pakistanu, kako ahmadijski muslimani zavračajo naziv Hatam-an-Nabijjin za Preroka Mohamed.sa To je popolnoma neresnično. Ahmadijski muslimani se od trenutne ortodoksije razlikujemo le v interpretaciji fraze. Verjamemo, da je Prerok Mohamedsa ‘Pečat prerokov’.

Verjamemo, da je Prerok Mohamed prišel in potrdil resnico vseh prerokov. Beseda hatam je v arabščini prav tako uporabljena idiomatsko in se nanaša na največje na nekem področju. Na primer, naziv Hatam-ul-Avlija (pečat svetnikov; naziv je Alijura podelil Prerok Mohamedsa). Ni bil absolutno zadnji svetnik, ampak je bil največji od vseh. Bil je zlati standard; bil je vrh; omenjen bo vsakokrat, ko se bo razpravljalo o svetništvu. Vsakega drugega svetnika se bo primerjalo z njim. Hatam-us-Šu’ara idr. so prav tako uporabljeni za tiste, ki so dosegli odličnost pri svojih dejanjih. Podobno je Prerok Mohamedsa največji vseh prerokov. Je tudi poslednji prinašalec zakonov in v šeriatu, Koranu, ki ga je prinesel, sprememb ne more biti.

Vsi muslimani verjamemo v prihod reformatorja, Mesijo in Mahdija v poslednjih dneh. Prišel bo in reformiral človeštvo v času, ko bodo celo muslimani pozabili bistvo islama in bo muslimanski narod (umma) kaotičen in brez pravega vodstva. Medtem ko večinski sunitski muslimani verjamejo, da bo ta preroški reformator iz stare umme (Jezus,as Mesija iz časa preroka Mojzesaas), ahmadijski muslimani verjamemo, da je ta skupnost končna in zadnja ter da bo novi reformator zato rojen v tej končni skupnosti, kot je razvidno iz besed Preroka Mohamedasa »prišel bo od vas.« (Sahih Muslim)

Če bi prerok Jezus,as za katerega ahmadijski muslimani verjamemo, da je umrl naravne smrti pred 2000 leti, v skladu s Koranom, ponovno prišel v današnjem času, potem bi morali priznati, da je Jezusas zadnji prerok, ki bo hodil po zemlji. Za sunitske muslimane, s katerimi sem govoril, to predstavlja dilemo, ki jo nekateri skušajo rešiti z degradacijo statusa Jezusa Kristusa in mu odvzeti preroštvo. Vendar ni dokazov, ki bi to podprli, in besede Preroka Mohamedasa se vedno znova nanašajo na prihajajočega mesijo kot Božjega preroka.

Ahmadijski muslimani verjamemo, da bo obljubljeni mesija prerok podrejen preroštvu Preroka Mohameda,sa ne bo prinašal novih zakonov, le reformiral bo muslimane ter jih pozival k pravi interpretaciji islama in Korana, kot je napovedal sam Hatam-an-Nabijjin. Na njegovo misijo ne moremo gledati kot na izolirano in ločeno od njegovega Gospodarja Preroka Mohameda.sa In verjamemo, da je ta Obljubljeni Mesija prišel v osebi Mirze Ghulama Ahmada.as

Za podrobnosti o ahmadijski interpretaciji Hatam-an-Nabijina iz Korana, hadisov in izrekov raznih svetnikov, preberite to kratko knjigo.

V3: Mirza Ghulam Ahmad naj bi bil reformator, ampak ali naj bi reformiral muslimane ali islam?

O: Dobro vprašanje. Ahmadijski muslimani verjamemo, da je islam končna religija, ki je k človeštvu prišla skozi Preroka Mohamedasa pred več kot 1400 leti. Razkrita je bila v celoti in zajema popolne nauke za vodenje človeštva. Kot tak islam ne potrebuje nobene reforme. Muslimani pa jo. Zato je Prerok Mohamedsa napovedal prihod reformatorja v poslednjih dneh, v času, ko »od islama ne bo ostalo nič, razen imena, in od Korana ne bo ostalo nič, razen (njegovih) besed. Mošeje bodo čudovito opremljene, vendar brez vodstva. Kleriki bodo najhujši ljudje pod nebom; povzročali bodo prepire in odvračali pozornost drugam.« – tako je pripovedoval Alira (Miškat-ul-Masabih, Kitab-ul-Ilm).

Dokaz, da živimo v tem prerokovanem obdobju, je očiten. Obstaja velik prepad in nerazumevanje v muslimanski skupnosti. Duhovnost, ki je resnična esenca islama, je nadomestila ritualistična in površna, pogosto toga, interpretacija vere.

Ahmadija, kot mi verjamemo, je islamska renesansa, ne reforma. Mesija, Mirza Ghulam Ahmad,as je prišel, da bi oživil prave islamske nauke, kot jih je Prerok Mohamed,sa v skladu s svojimi prerokbami, prinesel človeštvu. Zato je, čeprav je njegova preroška misija nadaljevanje misije Preroka Mohameda,sa le-tej podrejena in izolirana nima nobenega pomena.

V4: Kaj so nekatere glavne razlike med prepričanji ahmadijcev in večinskimi sunitskimi ali šiitskimi prepričanji?

O: Ko je Prerok Mohamedsa napovedal prihod Mesije in Mahdija, ga je imenoval za sodnika in arbitra ter pozval muslimane, da upoštevajo njegove razsodbe. To je zato, ker so se v zadnjih 1400 letih pojavile razne pogosto nasprotujoče si in konfliktne interpretacije islama. Katera je prava? Kdo naj odloči?

Hazreti Mirza Ghulam Ahmadas je izzval status quo s predstavitvijo pogledov, ki so bili modernim klerikom nesprejemljivi, celo tako zelo, da so ga označili za heretika. Nekatera od teh drugačnih prepričanj so bila:

  • univerzalna svoboda vesti: Mirza Ghulam Ahmadas je zagovarjal, da se islam nikoli ni širil z mečem in da je vsak človek svobodno sledil svoji vesti. Rekel je:

»Tisti s takimi prepričanji niso prijatelji islama, temveč njegovi smrtni sovražniki. Trdijo, da islam potrebuje meč, da bi napredoval in s tem zaznamoval njegovo čistost in blatil njegovo sveto ime. Religija, ki z lahkoto potrdi svojo resnico in superiornost s trdnimi intelektualnimi argumenti, nebesnimi znaki in drugimi zanesljivimi pričevanji, ne potrebuje meča, da bi človeku grozila in ga prisilila k izpričevanju njene resnice. Religija je vredna imena le, dokler je v sozvočju z razumom. Če ne izpolnjuje tega pogoja, če mora nadomestiti svojo nezadostnost v argumentih z uporabo meča, ne potrebuje drugega argumenta za svojo šibkost. Z mečem, ki ga vihti, prereže svoj lasten vrat, preden doseže druge.«

Ahmadijski muslimani verjamemo, da ni absolutno nobene posvetne kazni za odpadništvo v islamu in ohranja popolno svobodo vesti, kot jo človeku zagotavlja Koran.

  • džihad: veliko sodobnikov Hazretija Mirze Ghulama Ahmadaas verjame v nasilno interpretacijo džihada. Ahmadas je trdil, da je njihova interpretacija napačna in nasprotuje načelom islama. Na primer, rekel je:

»Drugo načelo, ki sem ga poklican reformirati, je napačni koncept džihada, ki je razširjen med nekaterimi nevednimi muslimani. Bog mi je pomagal razumeti, da prevladujoči koncept džihada nasprotuje koranskim naukom. Bojevanje ukazano v Koranu … je temeljilo na dejstvu, da naj tisti, ki so nepravično segli po meču, ubijali muslimane brez razloga in zatiranje privedli do skrajnosti, umrejo pod mečem … Dandanes je džihad prevzel duhovno obliko. In džihad zapoveduje, da težimo k povzdigovanju islamske kalime … Dati odgovore nasprotnikom, širiti lepoto islamske vere v svetu in prikazati resnicoljubnost Prerokasa svetu. To je džihad, dokler Bog svetu ne pokaže druge oblike.«

Ahmadijski muslimani se ukvarjajo z intelektualnim džihadom, pred vsemi napadi branijo islam in značaj Preroka Mohamedasa s peresom.

  • zakoni bogokletstva: ahmadijski muslimani zavračamo vsakršno posvetno kazen za bogokletnost in verjamemo, da tako žalitev kaznuje samo Bog.
  • ahmadijski muslimani verjamemo v ločitev mošeje in države.
  • kar se tiče teologije, so ahmadijski muslimani trdno prepričani, da je Jezusas umrl naravne smrti (podrobnosti tukaj) kot vsi drugi preroki in ni fizično odšel v nebesa. To prepričanje sloni na Koranu in Sunni.

V5: Ahmadijski muslimani so se v preteklosti soočali z grozljivim preganjanjem. Se to dogaja še danes? Se stvari izboljšujejo ali slabšajo, kaj menite?

O: Na žalost preganjanje še vedno traja. V večini muslimanskih držav ahmadijski muslimani nimajo svobode govora in veroizpovedi. V večini arabskih držav ne morejo odpreti svojih mošej ali svobodno častiti. Preganjanje je najhujše v Pakistanu, kjer ahmadijski muslimani nimajo nobene svobode veroizpovedi in identitete. Po državnih protiahmadijskih zakonih lahko ahmadijce za tri leta zaprejo za »zločine«, kot so branje Korana, izgovarjanje islamskega prepričanja (kalime), identificiranje z muslimani, recitiranje adana (klic k molitvi) itd. Pakistanska vlada je zaprla številne ahmadijske mošeje in veliko so jih napadli ter požgali sunitski ekstremisti. Pred samo tremi meseci so ekstremisti napadli in zasedli ahmadijsko mošejo. Diskriminacija na delovnem mestu in v akademskih institucijah je neobvladljiva. Pred samo nekaj leti so na medicinski šoli v Pundžabu izključili 23 ahmadijskih študentov zaradi njihove vere. Ahmadijski muslimani so pogosto žrtve napadov terorističnih skupin in verskih ekstremistov. V Pakistanu jih je bilo na stotine ustreljenih. Protiahmadijski sovražni govor in napeljevanje k nasilju ostajajo običajni in neovirani.
Ti predsodki do ahmadijskih muslimanov so dosegli tudi Zahod.

Letake z napisom »Pobijte ahmadijce« so nedavno delili po Združenem kraljestvu, nakar so umorili enega od ahmadijskih muslimanov v Glasgowu. Na žalost so prejšnji mesec v mošeji v Marylandu povzdigovali tega morilca kot heroja.

S prihodom družbenih omrežij se vse več ljudi zaveda razširjenosti preganjanja, s katerim se sooča ahmadijska skupnost, in opažam, da vse več ljudi nasprotuje temu apartheidu. Na žalost pa ekstremisti in takfirijci uporabljajo iste medije, da še naprej širijo sovraštvo do ahmadijcev. Širše gledano so stvari enake, ko gre za protiahmadijsko preganjanje. Sem pa optimističen, da bodo tisti sunitski in šiitski muslimani sčasoma v manjšem številu od tistih, ki ohranjajo pluralizem, strpnost in raznolikost. Ta intervju, v katerem šiitski muslimanski pisec sodeluje z blogerjem, ki je sunitski musliman, da bi izobrazila muslimanski svet o ahmadijskem islamu, je primer te spremembe.

V6: Kaj lahko ljudje, ki ne delijo ahmadijskih prepričanj, naredijo, da bi končali to preganjanje? Je lahko nekdo tvoj brat po veri, čeprav osebno ne verjame, da tvoja in njegova vera spadata pod isto streho?

O: Verjamem, da imajo suniti, šiiti, sufisti, koranisti, »samo muslimani« idr. bratje in sestre islamsko (in zato moralno) odgovornost, da spregovorijo proti ahmadijskemu apartheidu (#AhmadiApartheid). Prav tako, kot nam ni treba biti Palestinci, da bi Palestince zagovarjali, prav tako nam ni treba biti ahmadijci, da bi se postavili na stran njihove svobode in pravic. Razumeti moramo, da zatiranje ahmadijskih muslimanov, ki se pojavlja v večini muslimanskega sveta, izvajajo kleriki večinoma v imenu sunitskega islama. In v Pakistanu celo šiitski kleriki podpirajo to zatiranje. Edini klerik (Javed Ghamidi), ki je spregovoril proti preganjanju ahmadijskih muslimanov s strani pakistanske države, zdaj sedi v izgnanstvu. Ko je TV-voditelj (Hamza Abbasi) podvomil o pakistanskih protiahmadijskih zakonih, mu je na javni televiziji z umorom zagrozil vodilni sunitski klerik (Maulana Kokab Noorani).

Zaradi pomanjkanja prostora, da bi govorili o pravici za ahmadijske muslimane v drugih državah, morajo sunitski in šiitski muslimani na Zahodu uporabiti svojo svobodo govora, da bi ustvarili ta prostor znotraj širše muslimanske skupnosti. Z razumevanjem močnega islamskega poudarka na pravičnosti in človekovih pravicah morajo vstati in zatirajočim režimom in klerikom reči: »Ne, ne v našem imenu!«

Zavzeti bi morali jasno in javno pozicijo glede pravic ahmadijskih muslimanov. Vse, kar hočemo, da naši rojaki Američani naredijo za nas v tem obdobju naraščajoče islamofobije, moramo storiti mi za muslimane, ki so potisnjeni na rob v naših lastnih skupnostih. Postati moramo zavezniki ahmadijcev (#AhmadiMuslimAllies). Vsakokrat, ko je ahmadijski musliman aretiran zaradi branja Korana ali ekstremistični suniti uničijo ahmadijsko mošejo, se moramo solidarno postaviti na stran ahmadijskih muslimanov. Razmisliti moramo o obisku ahmadijske mošeje in si z njimi deliti kruh. Po vseh Združenih državah jih je na stotine. Prav tako kot belski odbori žalijo ameriški pluralizem, moramo razumeti pomembnost ahmadijskega predstavništva v islamskih odborih in na islamskih konferencah.

K vašemu vprašanju, ali se lahko vidimo kot bratje, je to odvisno od tega, kako velika je streha. Mislim, da je možno, da se vidimo kot bratje in sestre v islamski veri, medtem ko ohranjamo svojo edinstvenost. Moramo ceniti dejstvo, da imamo veliko več skupnega kot muslimani, ki se identificiramo kot suniti, šiiti, ahmadijci idr., kot pa nas ločuje. Praznovati moramo to raznolikost znotraj islama. Še vedno si lahko, celo vehementno, nasprotujemo v teoloških zadevah. Da pa bi debatirali o teh razlikah, se moramo združiti v spoštljivem dialogu in se izogniti izključevanju in izolaciji.