Obljubljeni Mesija

Obljubljeni Mesija

Zakaj svet potrebuje reformatorja?

Alah (arabska beseda za enega Boga) je po Svojih prerokih vodil človeštvo skozi vso zgodovino. Nekateri preroki so uvedli nove razodete zakone in nauke, medtem ko so drugi sledili in prerodili zgodnejše nauke, tako da so odpravili zmotna razumevanja in razlage, ki so se sčasoma pojavile. Islam trdi, da je dokončna in popolna vera za človeštvo s Koranom kot dokončnim Božjim besedilom. Toda to ne pomeni, da je tudi človeštvo doseglo stanje popolnosti, po katerem reformatorji ne bi bili več potrebni. Tako kot privrženci drugih religij pred njimi, so se tudi privrženci islama oddaljili od Božjega sporočila. Torej je bilo edino logično, da je Alah tudi za to obdobje poslal preroka, ki bi vodil človeštvo nazaj k pravim naukom islama. S preporodom naukov in ne z njihovo nadgradnjo bi bil ta prerok podrejen Preroku Mohamedu (mir in Božji blagoslov z njim), preroku islama.

Reformator zgolj za muslimane?

Prerokbe o prihodu takšnega reformatorja niso značilne samo za islam. Tudi druge Božje religije  so prerokovale prihod takšnega reformatorja v poznejših dneh. Toda množica reformatorjev bi povzročila zmedo. Za prevlado resničnega miru se vse tovrstne prerokbe gotovo nanašajo na enega reformatorja, ki bi združil človeštvo pod enim sporočilom miru. Ta preporod miru naj bi se zgodil s preporodom islama, saj so njegovi nauki brezčasni in večni ter edinstveno obsegajo resnico vseh prejšnjih religij. Čeprav bi bil reformator tisti, ki ga pričakujejo muslimani, bi bil obenem tisti, ki ga pričakujejo tudi privrženci drugih Božjih ver. Hazreti Mirza Ghulam Ahmad (mir z njim) (1835–1908) je pod Božjim vodstvom zatrjeval, da je on reformator, ki je bil obljubljen za poznejše dni kot izpolnitev prerokb o Obljubljenem Mesiji in Imamu Mahdiju (vodenem vodji, prerokovanem v islamu). Njegov prihod je torej izpolnil prerokbe o drugem duhovnem prihodu Preroka islama (mir in Božji blagoslov z njim) in o drugem prihodu Jezusa, Krišne, Bude ter drugih Alahovih prerokov (mir z njimi).

Njegovo življenje

Obljubljeni Mesija (mir z njim) je bil rojen v plemiški družini v Kadianu v Indiji. Že od mladih let ga je zelo zanimala vera. Znan je bil po svoji poštenosti, sočutju in odločnosti. Sčasoma je poglobil svoje znanje in razumevanje vere ter njeno uporabo v družbi. Kot musliman je bil trdno prepričan, da so bile vse vere ob utemeljitvi resnične, in je vedno poskušal ohraniti dostojanstvo vseh ver ter njihovih prerokov. Alah je Njegovo iskreno zagovarjanje ver nazadnje le blagoslovil in mu leta 1882 razodel poslanstvo. Še naprej prejemal razodetja in leta 1889 je pod Božjim vodstvom ustanovil muslimansko skupnost Ahmadija. Trdil je, da je Obljubljeni Mesija, ki ga pričakujejo privrženci vseh religij, in Imam Mahdi v islamu. Skupnost od njene ustanovitve naprej razširja miroljubno sporočilo islama po svetu.

Njegova dela

Obljubljeni Mesija (mir z njim) je bil ugleden pisatelj in je napisal več kot osemdesetih knjig z različnimi verskimi temami. Z logiko, ki je privlačna za sodobni razum, je izčrpno razložil verske nauke in duhovne resnice. Dela o islamu in njegovi pomembnosti za sedanji čas so mu prinesla vsesplošno priznanje. Med njegova strokovna dela spadata Filozofija naukov islama  (The Philosophy of the Teachings of Islam), razprava o telesnih, moralnih in duhovnih položajih človeka ter o posmrtnem življenju, in Jezus v Indiji (Jesus in India), navdušujoča razprava, ki razkriva izjemne dokaze o Jezusovem (mir z njim) potovanju v Indijo. Gre za zgodovinsko pripoved, ki je bila potrjena s poznejšimi dokazi in neodvisno raziskavo. Obljubljeni Mesija (mir z njim) je bil kot privrženec in podrejenec Svetega Preroka islama (mir in Božji blagoslov z njim) glasnik miru. Poskušal je oživiti miroljubno filozofijo islama v vseh pogledih vere. Poudarjal je, na primer, da islam odklanja nasilje, spodbujal je učenje in nagovarjal k samoizpopolnjevanju. S svojimi deli je položil temelje za svetovni mir, ob tem pa tudi opozarjal na potrebo po oživitvi duha človeštva, rojenega iz Alahove ljubezni.

  »Storil bom, da bo tvoje sporočilo doseglo vse kotičke sveta«

Ta Božja obljuba je bila razodeta Obljubljenemu Mesiji (mir z njim) in ga prepričala o uspehu njegovega poslanstva. Obljuba je bila izpolnjena na različne načine. Skupnost Ahmadija je danes uveljavljena po vsem svetu in miroljubno sporočilo islama med drugim prenaša po svojem globalnem satelitskem televizijskem kanalu MTA International, Koran pa je prevedla v sedemdeset jezikov, da si ljudje z njegovimi nauki lahko pomagajo.

Njegov uspeh

V svojih neštetih prerokbah je Obljubljeni Mesija (mir z njim) napovedal tudi izjemno širjenje skupnosti. Od leta 1889 do njegove smrti leta 1908 ga je sprejelo na deset tisoče ljudi. Ta blagoslov širjenja se nadaljuje po njegovih kalifih (duhovni nasledniki). Skupnost, trenutno pod vodstvom petega naslednika, je svetovna skupnost v pravem pomenu besede, saj je razširjena v več kot dvesto državah in ima na desetine milijonov članov.

»Prišel sem, da zasejem seme, ki bo raslo in uspevalo. Nihče ne bo mogel zaustaviti njegove rasti.«

(Prerokba Obljubljenega Mesije, o uspehu njegovega mirnega preporoda islama.)

Izbrani izreki Obljubljenega Mesije

Božja ljubezen

»Naš raj je v našem Bogu. Naša največja radost je naš Bog, kajti videli smo ga in v njem našli vsakršno lepoto« (Kašti Nuh str. 21–22, Ruhani Hazajn, zv. 19).

Naklonjenost do človeštva

»Vsem muslimanom, kristjanom, hindujcem in arijcem razglašam, da nimam sovražnika na svetu. Človeštvo ljubim z ljubeznijo, ki jo ima usmiljena mati do svojih otrok oziroma še bolj. Sem samo sovražnik lažnivih doktrin, ki ubijajo resnico. Človeška naklonjenost je moja dolžnost« (Siradže Munir,  str. 28, Ruhani Hazajn, zv. 12).

Spoštovanje vseh prerokov

»Verujte v resnico vseh prerokov, kjerkoli so se utegnili pojaviti – v Indiji, Perziji, na Kitajskem ali v katerikoli drugi državi – in za katere je Bog napolnil srca milijonov ljudi z globokim spoštovanjem ter povzročil, da so njihove vere trdno zakoreninjene« (Tofah Kejsarija , str. 59, Ruhani Hazajn, zv. 12).

Dobrota in človeštvo

»Načelo, ki smo mu zvesti, je dobrota v srcu za vse človeštvo. Če kdorkoli vidi, da hiša soseda hindujca gori, in mu ne pomaga pogasiti ognja, odkrito razglašam, da ne spada k meni. Če kdorkoli od mojih privržencev vidi, da nekdo poskuša umoriti kristjana, in ga ne poskuša rešiti, najbolj odkrito priznavam, da ne spada k nam« (Siradže Munir,  str. 28, Ruhani Hazajn, zv. 12).

Resnica

»Ne pogubljajte resnice s svojeglavo vdanostjo krivici. Sprejmite resnico, četudi jo prejmete od otroka« (Izala-e-Avham, del 2, str. 550, Ruhani Hazajn, zv. 3).