Jezus v Indiji
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Jezus v Indiji

Jezusovo preživetje križa

Božji načrt

Jezus (mir z njim), sin Marije, je bil Mesija, resnični prerok, Božji glasnik in Božji ljubljenec. Hebrejci so ga zavrgli in načrtovali njegovo smrt s križanjem, kakor so počeli z izdajalci; na ta način bi ga po Tori imeli za prekletega in bi se lahko potrdila neresničnost njegovih izjav. Takšna je bil namen njegovih sovražnikov. Po Božjem načrtu pa je to bilo onemogočeno, s čimer je bil Jezus (mir z njim) odrešen takšne smrti. To je eno najvznemirljivejših poglavij v duhovni zgodovini človeštva.

Jezusova molitev za preživetje

Jezus (mir z njim) je, kakor tudi vsi njegovi privrženci, močno zaupal v molitev. Svojim učencem je nenehno ponavljal in jih pozival, naj molijo. Rekel jim je, da Bog posluša njihove  molitve. Ko je Jezus (mir z njim) odkril načrt svojih sovražnikov, je bil zelo vznemirjen. Ni ga bilo strah položiti svojega življenja na Božjo pot, razžalostilo pa ga je dejstvo, da bi se, če bi njegovim sovražnikom uspelo načrt uresničiti, vrata Božjega cesarstva zaprla in bi jim bil odvzet veliki blagoslov Božjega poslanstva. V svojem trpljenju se je zatekel k molitvi. Večji del noči je preživel v temi na vrtu Getsemani. Njegova molitev je bila uslišana in prepričan je bil, da bo odrešen preklete smrti.

Kako se je zgodilo

Bil je ujet in priveden pred Poncija Pilata (sodnika), obtožen bogokletstva in izdaje. Ko je Pilat sedel na sodni stol, mu je njegova žena predala sporočilo, rekoč:

»Ničesar ne imej s tem pravičnim človekom, kajti danes sem zaradi njega v sanjah pretrpela mnogo hudega.«

Za tiste, ki premorejo dovolj ostroumnosti, je navedeno zagotovo dokaz spoznanja, da Jezus (mir z njim) ni mogel umreti na križu. Nikoli se namreč ne zgodi, da bi si ga Bog v imenu enega izmed svojih služabnikov prizadeval zaščititi in bi bilo takšno Božje posredovanje neučinkovito. Od tistega trenutka naprej je Pilat nekajkrat poskušal pomiriti Hebrejce in osvoboditi Jezusa (mir z njim), vendar niso hoteli o tem ničesar slišati. Izjavil je tudi, da pri Jezusu (mir z njim) ni ugotovil nikakršne krivde, vendar so mu Hebrejci zagrozili s prijavo cesarju, če ne bo odredil križanja. Nazadnje, pozno popoldne, v petek, se je Pilat vdal njihovim zahtevam in jim predal Jezusa (mir z njim) z namenom, da nad njim izvršijo svojo voljo, sam pa si je umil roke in se tako želel znebiti odgovornosti.

Jezusa pribijejo na križ

Hebrejci so se Jezusu (mir z njim) posmehovali, ga trpinčili in privedli na morišče, kjer so ga nato, skupaj z razbojnikoma, pribili na križ. Kmalu pa je padel mrak in vse prisotne je začelo skrbeti, da bo sonce zašlo, telesa pa bi ostala na križih, kar je bilo po zakonu kaznivo. Zato so jih, dokler so bili še živi, hitro sneli s križev, čeprav je bil Jezus (mir z njim) zaradi prestanih muk v nezavesti. Razbojnikoma so strli kosti z namenom, da bi bila njuna smrt gotova, Jezusa (mir z njim) pa takšna usoda ni doletela, saj je kazalo, da je mrtev.

Pobeg s križa

Po Janezovem evangeliju (19,34) je bilo Jezusovo (mir z njim) telo prebodeno s sulico in takoj sta pritekli kri ter voda. Splošno znano je, da se krvni obtok ob smrti ustavi in srce neha biti. V Jezusovem (mir z njim) primeru je krvni obtok še vedno deloval, kar kaže na to, da je bil še živ. Jezus (mir z njim) je napovedal, da bo ušel smrti s križanjem, ko je dejal:

»Kakor je bil namreč Jona (mir z njim) v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči« (Mt 12,14).

Splošno sprejeto je, da je Jona (mir z njim)  živ odšel v trebuh kita in se iz njega živ tudi vrnil. Po svoji lastni prerokbi je moral Jezus (mir z njim) vstopiti v srce zemlje, kar pomeni, da je moral živ vstopiti v svoj grob in se iz njega živ znova vrniti.

Telo je odrešeno

V teh razmerah, polnih zmede, negotovosti in strašnih znamenj, je Jožef iz Arimateje, Pilatov svetovalec in prijatelj, sicer pa Jezusov (mir z njim) privrženec, odšel k Pilatu in ga zaprosil za predajo Jezusovega (mir z njim) telesa. Pilat, ki je s podobnimi zadevami imel izkušnje, se je hitri Jezusovi (mir z njim) smrti sicer čudil, ker pa so ga prepričali, da je »resnično« mrtev, je zahtevo odobril. Jožef je Jezusovo (mir z njim) nezavestno telo namestil v bližnjo kamnito sobico, ki je drugače bila njegova družinska grobnica. Nikodem, izkušeni zdravnik, ga je zdravil z različnimi dišavami in mazili ter skrbel zanj, vse dokler ga ni povrnil v zavestno stanje. To se je dogajalo konec tedna. V ponedeljek se je Jezus (mir z njim) že lahko dvignil, čeprav je bilo na njegovem telesu še vedno moč videti sledi poškodb, ki jih je še bilo treba negovati.

Srečanje z učenci

Jezus (mir z njim) se je na skrivaj srečal z učenci. Ti so komajda verjeli svojim očem in ušesom. Mislili so namreč, da je umrl in da stoji pred njimi duh. Pozval jih je, naj mu pregledajo njegove rane. Ali bi duhovi imeli sledi poškodb? Postal je lačen, zato je zaprosil za hrano in jedel z njimi. Ni želel, da bi se razvedelo, da ni mrtev in da se zaradi Božjega usmiljenja načrt sovražnikov ni uresničil. Opozoril jih je, da bi ga utegnili njegovi sovražniki znova ujeti, če bi izvedeli, da je živ. Povedal jim je, da ga v Judeji niso sprejeli, vendar s tem njegovo poslanstvo ni bilo zaključeno. Svoje sporočilo je moral namreč prenesti izgubljenim izraelskim družinam in Hebrejcem v diaspori, zato je učencem naznanil, da se bo moral od njih ločiti. Jezus (mir z njim) je bil mesija Izraelcev in je jasno razglasil:

»Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše« (Mt 15,24).

Izraz »izgubljen« si lahko razlagamo dobesedno ali v prenesenem pomenu. Lahko se nanaša na deset izgubljenih plemen, ki niso bila izgubljena dobesedno, temveč v prenesenem pomenu. Stoletja so bila ločena od Svete dežele in njihova vera je slabela. Zaradi tega je Jezus (mir z njim) spodbudil svoje apostole, naj odidejo k izgubljenim ovcam Izraelove hiše (Mt 10,6). Tudi sam je napovedal, da bo odšel iskat izgubljene Izraelce in da jih bo našel. Jezus (mir z njim) je rekel: 

»Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir« (Jn 10,16).

Pot proti vzhodu

Tako se je namenil proti vzhodu, kjer so vzdolž celotne poti, od Sirije preko Turčije, Iraka, Irana, Afganistana in severozahodne Indije pa vse do Kašmirja, živela izgubljena plemena. Ime Kašmir spominja na Sirijo in nekatera imena mest so identična tistim v Siriji. Prebivalci Kašmirja so do dandanes ohranili izrazito podobnost z Izraelci. Jezusa (mir z njim) so hebrejska plemena v diaspori dobro sprejela; med njimi je bil znan kot Yuz Asaf, princ prerok. Svoja zadnja leta je preživel v Kašmirju.

Konec življenja

Doživel je visoko starost, več kot 120 let, in ko je umrl, so ga pokopali v ulici Khanyar v Srinagarju. Njegov grob je še ohranjen in ga je možno obiskati.

Prava resnica

Nikakršnih dokazov ni o predpostavki, da je Jezus (mir z njim), sin Marije, prerok in Božji glasnik, umrl na križu. Na križu je bil največ tri ure in sneli so ga živega. Tudi kosti ni imel zdrobljenih. Kaj ga je torej ubilo? Obstajajo številni dokazi, ki prepričljivo pričajo o dejstvu, da Jezus (mir z njim) ni umrl na križu. Njegovo telo je bilo odneseno v družinsko grobnico Jožefa iz Arimateje. S tem istim telesom, ki je sicer imelo sledi poškodb, se je srečal s svojimi učenci in jedel z njimi, kar predstavlja zanesljiv in neizpodbiten dokaz, da ni umrl na križu.