Prerok Mohamed
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Prerok Mohamed

Kdo je bil Prerok Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim)?

Prerok Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) je bil ustanovitelj in prerok islama ter tisti, ki mu je Alah razodel končno vero. Rodil se je leta 570 v plemeniti družini v Meki v Arabiji. Bil je potomec preroka Abrahama (mir z njim). Beseda Mohamed dobesedno pomeni »hvaljen«.

Življenje pred preroštvom

Njegov oče Abdullah je umrl nekaj mesecev pred njegovim rojstvom, mater Ameno pa je izgubil, ko je bil star komaj šest let. Skrbništvo nad njim je prevzel njegov ded Abdul-Muttalib, ki je dve leti pozneje prav tako umrl. Za Mohameda (mir in Božji blagoslov z njim) je nato skrbel njegov stric Abu-Talib. Kljub vsem tegobam je odrasel v pošteno, dostojanstveno, resnicoljubno in inteligentno osebo. Svojemu stricu je pomagal pri trgovanju in ga včasih spremljal na njegovih potovanjih v druge dežele. Živel je pobožno in preprosto življenje ter bil znan po svoji pripravljenosti pomagati drugim. S svojim vedenjem si je prislužil naziva As-Sadik (kar pomeni najbolj resnicoljuben) in Al-Amin (najbolj zaupanja vreden). Pri 25 letih se je poročil s 15 let starejšo ugledno vdovo Hadidžo (naj bo Bog zadovoljen z njo), ki je bila tako prevzeta nad njegovo plemenito osebnostjo, da mu je v upravljanje predala svoje bogastvo in sužnje, ki pa jih je Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) osvobodil. Prerok (mir in Božji blagoslov z njim) je velik del imetja tudi razdelil med revne in pomoči potrebne.

Razodetje

Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) je veliko svojega časa posvetil Alahu (Alah je arabska beseda za enega Boga). Pogosto je meditiral v jami Hira, nekaj kilometrov od Meke. Pri štiridesetih je imel vizijo, v kateri se mu je prikazal angel Gabriel in mu prvič razodel del Korana z besedami:

»Recitiraj v imenu Gospoda, ki je ustvaril človeka iz lepljivega strdka! Recitiraj, in tvoj Gospod je najplemenitejši, ki je učil s peresom, ki je učil človeka o neznanih stvareh« (Koran 96: 2–6).

Ta izkušnja je na Mohameda (mir in Božji blagoslov z njim) naredila tako globok vtis, da je odhitel domov in jo opisal svoji ženi Hadidži (mir z njo), ki ga je nato odpeljala k svojemu bratrancu Varaki bin Navfalu, krščanskemu puščavniku. Ko je Varaka slišal, kaj se je zgodilo, je dejal: »Angel, ki se ti je prikazal, je zagotovo isti angel, ki se je prej prikazal Mojzesu.« Govoril je o prerokbi v Peti Mojzesovi knjigi (18,18), ki se glasi:

»Obudil jim bom preroka izmed njihovih bratov, kakor tebe, in položil bom svoje besede v njegova usta in govoril jim bo vse, kar mu bom zapovedal

Napovedal je prihod velikega preroka. Tako je Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) začel svoje poslanstvo kot Alahov prerok in glasnik. Zgornji verzi so prvi verzi Korana, ki so bili razodeti Mohamedu (mir in Božji blagoslov z njim). V naslednjih triindvajsetih letih mu je bil razodet celoten Koran in njegovo besedilo se ni spremenilo vse do današnjega dne.

Njegovo poslanstvo

Prerok Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) je pridigal o edinstvenosti Boga. Govoril je, da so vse Božje religije oznanjale isto sporočilo o edinstvenosti in da mora človek za dosego miru izpolniti svoje dolžnosti tako do Boga kot tudi do človeštva. Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) je pomagal revnim, osvobajal sužnje, varoval šibke pred izkoriščanjem in uvedel enake pravice za moške in ženske. Svojim privržencem je dejal, naj bodo potrpežljivi v stiski in naj molijo k Alahu ter mu zaupajo. Njegovo poslanstvo je bilo iztrebiti zlo in krivico ter na svetu vzpostaviti dobroto in pieteto. Zaradi tega se ga v Koranu omenja kot »milost za vse človeštvo«.

Prizadevanja in uspehi

Malikovalci v Meki niso poslušali Mohameda (mir in Božji blagoslov z njim) in so mu na vse načine nasprotovali. Njega in njegove privržence so brezobzirno preganjali, a so ti to prenesli z neomajnostjo in vzorno potrpežljivostjo, ne da bi kadarkoli udarili nazaj. Utrpeli so ponižanja vseh vrst, še posebej slabo pa se je godilo sužnjem, ki so postali muslimani. Po trinajstih letih preganjanja je Alah ukazal Mohamedu (mir in Božji blagoslov z njim), naj se preseli v Medino, približno 420 kilometrov severno od Meke. Toda prebivalci Meke mu tudi tam niso dali miru. Napadli so ga večkrat, a so bili poraženi. Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) se je le branil in po zmagi je svojim sovražnikom izkazal milost in odpuščanje. Ko je Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) končno osvojil Meko, se je to zgodilo brez nasilja. Poleg tega je bil do svojih sovražnikov zelo prizanesljiv in velikodušen. Cel svet je povabil, da se pridruži islamu, a je ob tem vsem tudi podelil svobodo, da pod okriljem islama ohranjajo svojo vero. Življenje Preroka (mir in Božji blagoslov z njim) je bilo zares izredno, kajti v razponu triinšestdesetih let se je odvil cel niz človeških doživetij, od revščine do bogastva, od neuspeha do uspeha, od samotnega glasu za pravico in mir do nesporne moči, od preganjanja do kraljevske avtoritete. Sprijaznil se je z dejstvom, da je sirota, bil je vdan posvojenec, pošten trgovec, ljubeč mož, ljubezniv oče, skrben bližnji, ugleden general, pravičen sodnik in zakonodajalec, razsvetljen državnik, zvest prijatelj in predvsem prerok in pridigar Alahove Besede. Prerok (mir in Božji blagoslov z njim) je preminil leta 622. Njegova zapuščina je zelo pobožna in krepostna skupnost vernikov, ki kljub slabim obetom nadaljuje njegovo poslanstvo širjenja islama v vse kotičke sveta. Danes je na svetu več kot 1,6 milijarde muslimanov.

Izreki Preroka (mir in Božji blagoslov z njim)

Enakost
»Vsi ste enaki. Vsi, ne glede na narod ali pleme, ki mu pripadate, ali položaj, ki ga zasedate. Nihče ni večvreden. Arabec ni večvreden od Nearabca, niti ni Nearabec večvreden od Arabca. Belopolti človek nikakor ni večvreden od temnopoltega, niti ni temnopolti človek večvreden od belopoltega. Vreden je samo toliko, kolikor izpolnjuje svoje dolžnosti do Boga in človeštva. Najbolj častitljivi med vami so tisti, ki so najbolj krepostni«  (Poslovilna pridiga Preroka).

Dobrodelnost
»Dobrodelnost je dolžnost vsakega človeškega uda vsak dan po tem, ko vzide sonce. Doseči pravično spravo med dvema nasprotnikoma je dobrodelnost. Pomagati nekomu povzpeti se na žival ali nanjo naložiti njeno prtljago je dobrodelnost. Dobra beseda je dobrodelnost. Vsak korak proti mošeji za salat [molitev] je dobrodelnost. Umakniti karkoli s ceste, kar povzroča nevšečnosti, je dobrodelnost« (Sahih Buhari in Sahih Muslim).

Iskanje znanja
»Dolžnost vsakega muslimana in muslimanke je iskati znanje« (Sunan Ibn Madža).

Ljubi svojega bližnjega
»Nihče, ki verjame v Alaha in sodni dan, ne bi smel povzročati nevšečnosti svojemu bližnjemu« (Sahih Buhari).

Lojalnost
»Lojalnost svoji deželi je del vere« (Sahavi).

Odnos do drugih
»Nihče od vas ni pravi vernik, če ne želi za druge, kar želi zase« (Sahih Buhari).

Poštenost
»Opusti tisto, kar ti vzbuja dvom, in bodi zvest tistemu, kar je dvoma prosto, kajti resnica je tolažilna, laž skrb vzbujajoča« (Tirmidi).

Spoštovanje otrok
»Spoštuj svoje otroke in neguj pri njih najboljše manire« (Sunan Ibn Madža).

Hvaležnost
»Tisti, ki ni hvaležen ljudem, ni hvaležen Bogu« (Tirmidi).

Odpuščanje
»Alah počasti in poviša tistega, ki odpusti nad njim storjene krivice, in tistega, ki do hudodelca ne izkaže oholosti« (Musnad Ahmad).