Islam in znanost
Islam daje veliko poudarka znanosti in izobrazbi. Islamska sveta knjiga Koran zelo spodbuja znanstveno raziskovanje in iskanje znanja ter spodbuja muslimane, da razmišljajo o zakonih vesolja z nizanjem številnih primerov iz kozmologije, geologije, embriologije itd. Muslimani tako ne vidijo nobenega navzkrižja med znanostjo in religijo. Islam ne vsebuje nesmiselnih trditev niti ne sili muslimanov, da bi verjeli nekaj, česar ne razumejo. Islam ne temelji na mitih ali folklori. Vsakogar vabi k eksperimentiranju in zatrjuje, da je resnica vedno preverljiva, v taki ali drugačni obliki. Svoja učenja podpira z razumom in razlago, zadovoljuje človekov intelekt in globine duše. Islam zatrjuje, da ni nasprotij med Božjo besedo in njegovimi deli. Zato osvobaja človeka tradicionalnega rivalstva med znanostjo in religijo in ne zahteva, da bi človek verjel v karkoli onkraj zakonov narave, ki jih je On vzpostavil. Bog spodbuja muslimane, da razmišljajo o zakonih narave in jih koristno uporabljajo, saj je bilo vse ustvarjeno v dobro človeštva.
Koran ljudi ni odvrnil od znanosti, pač pa pravi: »Poglejte, razmišljajte o tem, kaj se dogaja na nebu in zemlji« (10: 102). Z nebom je mišljen študij astronomije, z zemljo pa študij geologije, biologije in arheologije. Če bi Bog menil, da bi to ustvarilo predsodke in sovraštvo zoper religijo, bi Koran svetoval, da naj se ta področja znanosti nikoli ne proučujejo.
Zlata leta islama
V stoletjih po prihodu islama so muslimanski znanstveniki naredili velik napredek, postali svetovni voditelji na svojih področjih in omogočili številna odkritja. Svet je videl znanstvene velikane, kot so
- Ibn al-Haitam (pionir na področju optike),
- Ibn Sina – Avicena (oče moderne medicine),
- Al-Hvarizmi (matematik in astronom),
- Džabir bin Hajjan (oče kemije) in
- Al-Zahravi (oče moderne kirurgije).
Muslimanski prispevek k znanosti
Zaradi islamskega poziva so se muslimani na znanstvenem področju začeli zelo zgodaj udejstvovati. Obsežne knjižnice in velike univerze so sodile v vsako veliko mesto islamskega kraljestva.
V osmem stoletju so želeli vse takratno svetovno znanje sistematično zbrati. V glavnem mestu islamskega kraljestva Bagdadu so v ta namen ustanovili inštitut z imenom Bait ul Hikma (Hiša znanja), kjer so zbirali in v arabščino prevajali vsa znanstvena dela sveta. Pri tem pa antičnega znanja niso le prevajali, pač pa tudi kritično raziskovali in dopolnjevali. Na osnovi teh spoznanj so odkrili veliko novega. Dela velikih grških filozofov so, na primer, v Evropo prispela le kot arabski prevodi, saj so jih muslimanski znanstveniki v arabščino prevedli, komentirali in jih tako obvarovali pred uničenjem.
Matematika
Muslimani so se zelo zgodaj začeli ukvarjati z matematiko. Pri tem sta pomembno vlogo igrali islamsko pravo o dedovanju in določanje smeri proti Kabi – točki, h kateri se muslimani obračajo pri molitvi. Zaradi tega so raziskave na področju matematike odločilno napredovale. Muslimanskim matematikom dolgujemo zahvalo za današnji številski sistem in ničlo, katerih osnove so iz Indije prenesli v Evropo. Nič je po arabsko »sifr«, iz česar je nastala beseda cifra. Veliki muslimanski matematiki, kot je al-Havarizmi, so v matematiki razvili pomembne metode, ki jih uporabljamo še danes. V svojem priznanem delu Hisab al-jabr w’al-muqabala je al-Havarizmi prvič opisal rešitev linearnih in kvadratnih enačb. Ti računski postopki so še danes poimenovani po naslovu njegove knjige Algebra.
Mehanika
Mehanske naprave so uporabljali predvsem v vsakdanjem življenju in kmetijstvu. Muslimanski znanstveniki so, na primer, v kmetijstvu že zelo zgodaj uporabljali mline na veter. Uvedba mlinov na veter v islamski Španiji je bila povod za njihovo širitev po celotni Evropi. Vodno kolo je še ena pomembna tehnika, ki so jo lahko v kmetijstvu v polni meri izkoriščali. Z njim so lahko vodo iz rek prenesli na visoko ležeča področja. Kasneje so izumili vodno črpalko na dva in šest batov.
Na osnovi te tehnike so razvili tudi veliko finomehanskih naprav. Na tem področju so znane naprave in avtomati znanstvenika al-Džazarija.
Astronomija I
Astronomija je za muslimane pomembna v kar dveh pogledih. Po eni strani so jo uporabljali za orientacijo, ko so potovali na morje ali na kopno, prav tako pa je bila odločilno sredstvo za določanje smeri kible. Muslimanski astronavti so razvili številne instrumente in metode, da bi lahko opazovali in računali poti nebesnih teles ter planetov. Da bi jih opazovali, so po celotnem islamskem kraljestvu zgradili observatorije, kjer so raziskovalci prišli do številnih pomembnih odkritij.
Medicina
Prerok Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) je v nekem hadisu razložil, da je del znanja poznavanje telesa. Zato je medicina za muslimane predstavljala pomembno znanstveno disciplino in bila pomemben del islamske kulture. Muslimanski zdravniki so bili v svojih časih na tem področju vodilni. Ustvarili so obsežno medicinsko literaturo, ki je vplivala predvsem na evropsko medicino in jo odločilno spremenila. Dela velikih zdravnikov, kot so Razi (Rasis), Ibn Sina (Avicena) ali Abu al-Qasim al-Zahravi (Abulkasis), so prevedli v latinščino in jih do 18. stoletja na evropskih univerzah predavali kot standardna dela medicine. Eden izmed najpomembnejših muslimanskih zdravnikov je bil Ibn Sina. Njegovo znano delo »Kanun fi at-Tibb« (Kanon) obravnava teme, kot so medicina, zdravila in njihovi načini delovanja, patologija, terapija, kirurgija, splošne bolezni in antidotarij. Veliko stoletij veljalo kot najpomembnejše medicinsko delo, tudi v Evropi.
Muslimani so v evropsko medicino uvedli kirurgijo. Muslimanski zdravniki so zelo natančno opisali kirurške posege in njihovo izvedbo. Medicinski instrumenti iz tistega časa se v kirurgiji delno uporabljajo še danes. Muslimanski zdravniki so znani po številnih odkritjih. Razvili so tako medicinske teorije kot tudi metode za obravnavo različnih bolezni. V mestih islamskega kraljestva so za oskrbo prebivalstva sistematično gradili bolnišnice in klinike. Muslimani so bili vodilni tudi na drugih področjih, kot so filozofija, kemija, fizika, kartografija, navtika itd. Zapuščine muslimanskih znanstvenikov še do danes nismo povsem spoznali. Prevodi del v latinščino in druge evropske jezike so bili odločilna spodbuda za evropsko renesanso.
Koran in znanost
Koran z zahtevo po premišljevanju in raziskovanju stvarjenja ustvarja osnovo za dejavnost muslimanov na raziskovalnem področju in jih k temu spodbuja. Koran pravi:
»V stvarjenju nebes in Zemlje in v izmenjavi dneva in noči so zagotovo dokazi za tiste, obdarjene z razumom, za tiste, ki slavijo Alaha stoje, sede in leže ter razmišljajo o stvarjenju nebes in Zemlje: ›O, Gospodar naš, nisi zaman ustvaril tega, slavljen bodi in obvaruj nas pred trpljenjem v ognju!‹« (Koran 3: 191−192).
V Koranu Bog vernike poziva, naj premišljujejo o naravi. Prerok Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) prav tako poziva muslimane, da stremijo k znanju, kar je označil tudi kot dolžnost vsakega muslimana in muslimanke (Ibn Madža). Iz islamskega stališča sta vera in znanje med seboj povezana in se ne izključujeta.
Koran omenja veliko resnic, ki človeku pred več kot tisočletjem niso bile znane, kot so:
Evolucija
Da boš zagotovo prešel iz enega stanje v drugo (84: 20).
Kaj vam je, da ne pričakujete modrosti in stalnosti od Alaha? In ustvaril te je v različnih oblikah in različnih stanjih (71: 14–15).
O človek, kaj te zavaja stran od tvojega Milostljivega Gospodarja, ki te je ustvaril, nato izpopolnil in te prav izoblikoval? V katerokoli obliko je želel, te je sestavil (82: 7–9).
Koran govori o stvaritvi korak za korakom, v progresivnih stopnjah, in dosledno zanika koncept spontane stvaritve. Več verzov omenja, da je bila evolucija nadzirana in usmerjena z roko Stvarnika.
Embriologija
Zares smo vas ustvarili iz prahu, zatem iz kaplje semena, potem iz strdka krvi, nato iz koščka mesa, delno oblikovanega in delno neoblikovanega, da bi vam pokazali Našo moč. In tisto, kar hočemo, za določen čas pustimo v maternici, nato se rodite kot dojenčki; nato vas vzgajamo, da dosežete svojo polno moč … (22: 6).
… Ustvari vas v maternicah vaših mater, stvaritev za stvaritev, v treh temah … (39: 7).
Verzi v Koranu opisujejo več stopenj razvoja ploda. Številne reference omenjajo različne oblike ploda, tudi dejstvo, da vsi oplojeni zarodki ne izpolnijo celotnega razvojnega cikla ploda, omenja se tudi obstoj trebušne stene, maternične stene in embrionalne vreče (»tri teme«).
Astronomija II
On je Tisti, ki je ustvaril, da Sonce žari briljantno svetlobo in da Mesec odseva lesk … (10: 6).
In On je Tisti, ki je ustvaril noč in dan in Sonce ter Mesec; in vsak od njih plava po svoji orbiti (21: 34).
In Sonce se giblje po svoji predvideni poti. To je volja Vsemogočega, Vsevednega Boga. In za mesec smo odredili stopnje, dokler ponovno ne postane kot stara suha veja palmovega drevesa. Ne bo Sonce doseglo Meseca niti ne more noč prehiteti dneva. Vsi od njih plujejo na orbiti (36: 39–41).
V nasprotju s številnimi verovanji v tistem času Koran jasno razločuje med svetlobo, ki prihaja s Sonca, in odbijajočo se svetlobo, ki prihaja z Meseca. Koran prav tako jasno pove, da se Sonce in Mesec gibata po vnaprej predvidenih poteh in da se tudi Sonce giba v vnaprej predvideni smeri, s čimer jasno naznani nebeške orbite in gibanje celotnega osončja po Rimski cesti. To gibanje nebeških teles je bilo neznano v Arabiji v sedmem stoletju. Zatrjevanje Korana, da se vsa nebeška telesa, vključno s Soncem, gibajo po orbitah, je bilo brez primerjave. To dejstvo še veliko stoletij ni bilo znanstveno potrjeno.
Kozmologija
Kaj neverniki ne vidijo, da so bila nebesa in zemlja zaprta gmota, nato pa smo ju odprli … (21: 31)
In nebesa smo zgradili z Našimi lastnimi močmi in zares jih še širimo (51: 48).
In zapomnite si dan, ko bomo nebesa zvili, kakor pisar zvije napisan papir. Kakor smo začeli prvo stvaritev, tako jo bomo tudi ponovili – obljuba, ki nas veže; zagotovo bomo to naredili ( Koran 21: 105).
Koran opisuje veliko vidikov kozmologije in astronomije, vključno z začetkom vesolja in velikim pokom, širjenje vesolja, pot Sonca in Meseca, različno naravo svetlobe, ki prihaja s Sonca in Meseca, kolaps in konec vesolja, kot ga poznamo, ponovno rojstvo vesolja, obstoj zunajzemeljskega življenja in naš stik z njim.