Prepričanja

Pregled

Muslimanska skupnost Ahmadija smo skupnost muslimanov, ki verjamejo, da je bil Mirza Ghulam Ahmad^as iz Kadiana (1835–1908) Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi. Ahmadiji verjamejo, da je bil napovedani reformator za poslednje dni, obljubljen tako v islamskih in neislamskih verskih besedilih. Kljub materialnemu napredku se je svet znašel v dobi duhovne teme. Ahmad je trdil, da je luč v tem obdobju, da bo vodil iskalce resnice v duhovno razsvetljenstvo. Njegovih privržencev je sedaj na desetine milijonov, razpršenih po več kot 200 državah sveta. Čeprav jih v nekaterih delih sveta neusmiljeno preganjajo in jih imajo priznani kleriki za heretike, povsod po svetu napredujejo. S prevajanjem Korana v 70 jezikov je njihova misija po svetu širiti izvirne miroljubne islamske nauke. Skupnost ima sedaj štiri mednarodne satelitske televizijske kanale, preko katerih širijo mirno in razumno sporočilo Preroka Mohameda^sa. Njihovo literaturo in misijonarski trud so kot pionirska pozdravili v ZDA, Evropi in še posebej v Afriki. V zadnjih letih so sporočilo Obljubljenega Mesije^as slišali tudi na Srednjem vzhodu in pridružilo se je izjemno število Arabcev. Kaj lahko pojasni uspeh take verske skupnosti, morda edine na svetu, ki je v celoti odvisna od donacij svojih pripadnikov? Kako lahko pojasnimo uspeh duhovnega gibanja, ki mu silno nasprotuje veliko tako vlad kot verskih redov? Morda odgovor leži v božanski podpori osvežujoče razumne in mirne predstavitve islama s sporočilom, ki zadovolji um in gane srce.

Prepričanja

Ta stran bo raziskovala prepričanja ahmadijskih muslimanov, tako podobnosti kot razlike z našimi neahmadijskimi sunitskimi in šiitskimi brati in sestrami. Sledi kratek povzetek:

Ahmadijski muslimani verjamemo v Pet stebrov islama, Šest členov vere, superiornost Korana nad drugimi besedili, položaj Mohameda^sa kot Pečat prerokov, premoč pravilno vodenih kalifov, visok položaj Prerokovih^sa spremljevalcev in v vse druge pomembne vidike islama, o katerih so se zedinile štiri velike šole sunitskega islama. Prav tako verjamemo v visok položaj najbližjih potomcev Preroka Mohameda^sa, ne da bi jim pripisovali neločljivo božansko vodenje.

Ahmadijski muslimani se razlikujejo od modernih sunitskih in šiitskih muslimanov na nekaj pomembnih področjih:

Smrt preroka Jezusa^as

Ahmadijski muslimani verjamemo, da je Jezus^as bil prerok, kot vsi drugi preroki. Tako ne sprejemamo dejstva, ki ga sprejema veliko klerikov, da se je Jezus^as dvignil v nebesa, in čakajo, da se bo vrnil z mečem v roki, da bi napovedal krvavi konec sveta. Za ahmadijske muslimane je to prepričanje sramotno za mirne in razumne islamske nauke in sledimo izvoru tega prepričanja v muslimanski misli v obdobje dolgo po obdobju Preroka Mohameda,^sa ko je veliko število kristjanov prestopilo v muslimansko čredo. V Koranu ali v avtentični tradiciji Korana taka prepričanja nimajo osnove in jih dejansko izpodbijata. Na temelju koranskih, biblijskih in zgodovinskih zapisov ahmadijci verjamemo, da je Jezus^as preživel križanje, ubežal prijemu rimskega imperija in prebežal na Vzhod, v dežele Tibeta in Indije. Tam je pridigal izgubljenim plemenom hiše Izraela, preden je umrl v Kašmirju star 120 let. Tam lahko najdemo njegovo grobnico, ki jo lokalno prebivalstvo časti kot grob Jezusa,^as ki je obiskal deželo pred 2000 leti.

Drugi prihod Jezusa^as

Koran vsebuje jasno prerokbo o drugem prihodu Preroka Mohameda^sa v poslednjih dneh. Prav tako tudi natančne prerokbe Preroka,^sa kar se tiče drugega prihoda ‘Mesije, Marijinega sina’, kot tudi omembe prihoda Imama Mahdija. Za ahmadijce se vse te prerokbe nanašajo na različne vidike istega preroškega lika te ere.

Ker je Jezus^as umrl, je lahko ‘drugi prihod Mesije’ le metaforičen in simboličen; enako, kot je Jezus^as bil Mesija za jude v 14. stoletju po Mojzesu, prerokba napove mesijanski lik za muslimane, ki bo prišel v 14. stoletju po Preroku Mohamedu.^sa Značaj obeh omenjenih skupnosti je bil podoben. Judje so v času Jezusa^as postali ekstremisti, med katerimi so mnogi podpirali teroristično gibanje znano kot Zeloti, ki so hoteli strmoglaviti prevlado Rimskega imperija in ustanoviti judovsko državo. Na isti način se muslimanski kleriki danes ravnajo po prepričanjih ekstremistov, pogosto izkazujejo podporo ekstremističnim skupinam, ki želijo nasilno strmoglaviti zahodne vlade. Še več, metafora ‘drugega prihoda’ je nakazala, da bo značaj obeh Mesij podoben. Tako kot je Jezus^as z naukom sočutja in nežnosti prišel k trdosrčnemu judovskemu narodu, prav tako bo muslimanski Mesija z naukom miru in sočutja prišel k trdosrčnemu muslimanskemu narodu.

Tako je drugi prihod bil simboličen in nakazuje duhovno podobnost med judovskim in muslimanskim Mesijo. Še več, ahmadijci celo verjamejo, da prerokbe Imama Mahdija nakazujejo, da bo tudi on Mesija in bo duhovna manifestacija samega Preroka Mohameda.^sa

Združeni, tako Koran kot pripovedi nam povedo, da sta Mahdi in Mesija dva vidika istega posameznika. Ta posameznik bo duhovni odsev samega Preroka Mohameda.^sa Za muslimane je bil ta posameznik Mirza Ghulam Ahmad^as iz Kadiana .

Končnost preroštva

Koran naziva Preroka Mohameda^sa Pečat prerokov. Pogoste so trditve, da je Hazreti Mirza Ghulam Ahmad^as temu nasprotoval s trditvijo, da je sam prerok naslednik. To je zmota, ki temelji na ideji, da izraz Pečat prerokov pomeni, da dobesedno ne bo več nobenega preroka po Preroku Mohamedu.^sa

Izraz Pečat prerokov nakazuje, da je bil Mohamed^sa najvišji prerok, ki je dosegel najvišji položaj med preroki. Nakazuje tudi, da mora vsak prihodnji prerok po Preroku Mohamedu^sa biti njegov privrženec. Kot uradniki in monarhi s svojimi pečati potrjujejo odobravanje dokumentov, tako Mohamedov položaj kot Pečat prerokov potrjuje, da je vsak naslednji prerok lahko prerok zgolj zaradi podobnosti s Prerokom Mohamedom.^sa Tako njihovo preroštvo ne bo njihovo lastno, ampak bo dejansko odsev Mohamedovega^sa preroštva. Samo tisti, ki se je odrekel svojemu egu in posvetil svoje celo bitje, da bi služil Preroku Mohamedu,^sa bo lahko dosegel takšno raven skozi Božji blagoslov. V tem obdobju bi deloval kot čisto ogledalo za lik Preroka Mohameda.^sa

Prerokbe poslednjih dni

Veliko kristjanov in muslimanov danes verjame v prerokbe, ki se nanašajo na ‘konec sveta’. Moderni muslimani verjamejo v različne prerokbe, ki slikajo čudno sliko zadnjega obdobja človeštva, v katerem velikan, znan kot antikrist, pride na Zemljo na svojem velikanskem oslu ter širi nemir in nered. Istočasno se pojavita ‘Gog’ in ‘Magog’, dva nasprotujoča si posameznika, katerih vojna bi zatresla temelje svetovnega miru.

Medtem ko veliko muslimanov in kristjanov jemlje te prerokbe dobesedno, ahmadijci verjamemo, da so prerokbe o prihodnosti izražene v metaforičnem jeziku, ki simbolizira realnost, ki je niso mogli ustvariti ljudje ob času njihovega razodetja. Ahmadijci verjamemo, da so prerokbe o antikristu in njegovem oslu simbol obdobja, v katerem bo gigantska moč prevladala svetu, širila nebožje sporočilo v imenu Boga in namesto duhovnosti širila materializem. Po svetu bo potovala z novimi oblikami transporta, ki bodo revolucionalizirale potovanje in z lahkoto osvajala dežele in ljudstva.

Ahmadijci verjamemo, da je to bilo doseženo s širjenjem krščanstva po svetu z misijonarji britanskega imperija in njihovimi nasledniki. Njihovo sporočilo bi, glede na islamsko perspektivo, gojilo ateizem do resničnega Boga in vodilo ljudi popolnoma stran od religije. Za ahmadijce prerokba o Gogu in Magogu prikazuje ločevanje svetovnih sil v dve nasprotujoči si strani, ki sta našli izpolnitev v porastu kapitalističnih in komunističnih blokov, z zapuščino, ki ima še vedno hude posledice za mir. Še več, ahmadijci se ne strinjamo z idejo, da bi današnji čas pomenil univerzalno uničenje. Ahmadijci verjamemo, da se bo današnji čas nemirov in nereda spremenil v končno obdobje miru za človeštvo, ki bo pospremil prihod Obljubljenega Mesije.

Identiteta Obljubljenega Mesije

Kot omenjeno, ahmadijski muslimani verjamemo, da je drugi prihod Mesije metaforičen; da se bo ta mesijanski lik rodil med muslimani; da bo dosegel raven preroštva z načinom odsevanja, da bo znanilec zmage islama in končne ere miru za človeštvo. Ahmadijci verjamemo, da so se te prerokbe izpolnile v osebi Hazretija Mirze Ghulama Ahmada^as iz Kadiana. Ahmad je izjavil, da potrebujemo božanskega reformatorja, kar je dovoljšen dokaz za njegov uspešen vzpon. Pojasnil je tudi štiri velika področja znakov resnice: njegovo obvladanje arabskega jezika, kar mu je bilo dano od Boga; njegova neprimerljiva obrazložitev resnice Korana; javno izpolnjenje njegovih gorečih molitev; in izpolnitev njegovih drznih in prepričljivih prerokb. Na koncu je podrobno povedal, kako je njegov prihod jasno izpolnil prerokbe izrečene več kot tisoč let pred njegovim rojstvom.