V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Zgodba o spreobrnjencu: Rasheed Reno

spreobrnjenje Rasheed

RASHEED RENO, PORTLAND, OREGON

Kljub temu da nismo verna družina, se je moji mami zdelo pomembno, da dobim vsaj malo verske izobrazbe, zato me je v mladosti poslala v nedeljsko šolo. Tam so me učili zelo dobesedne oblike krščanstva, po kateri je Bog dobesedno ustvaril svet v sedmih dneh pred manj kot 10.000 leti. V to sem težko verjel glede na to, česa sem se učil pri naravoslovju. Tako sem v mladosti, ko sem izvedel, da sta zgodbi o Božičku in velikonočnem zajčku le pravljici, domneval, da so tudi zgodbe iz Biblije le pravljice. Do desetega leta sem tako že postal ateist. Po tem sem imel zelo negativno mnenje o veri in ljudi, ki so verjeli v Boga, sem imel za preproste […] Toda pri islamu me je navdušilo to, da v njem ni obstajal konflikt med vero in znanostjo, ki me je pripeljal do ateizma.

Ena izmed prvih knjig, ki sem jo prebral, je bila Where did Jesus die? (Kje je umrl Jezus?), ki me je zelo navdušila. Prvič sem videl, da znanost in razumska misel razlagata življenje in čudeže preroka in tega ne izpodbijata. Tako ironično je, da me je (Ahmadijev) opis Jezusovegaas življenja pripeljal do islama, islam pa do tega, da sem verjel v Jezusaas.

[…] Kot ateist sem se naučil biti zelo skeptičen in sem to prakso zlahka uporabil pri svojem preučevanju Korana in Preroka Mohameda (mir naj bo z njim). Rekel sem si: »Če to ni od Boga, potem bi moral najti napake v obeh.« Študiral sem natančno in tudi skeptično, a kljub temu nisem našel nobenih napak. Prišel sem do zaključka, da nepismen, neizobražen človek, kot je bil Prerok Mohamedsa, nikakor ne bi mogel ustvarili takšne veličastne sheme, napisati takšne globoke knjige, ki je bila stoletja pred njegovim časom, ali imeti »sreče« pri vseh svojih življenjskih dosežkih. Verjeti, da je to zgolj velika potegavščina, je bilo preprosto nerazumno in neumno. In s tem se je moja vera v islam potrdila in okrepila.

Tako sem začel brati knjige o verovanjih Ahmadije in Obljubljenem Mesijias. Njegovo življenje sem preučeval skeptično, tako kot sem študiral Prerokovosa življenje. Številni dosežki v njegovem življenju so se mi zdeli fantastični in tudi tokrat nisem uspel najti nobene napake v njegovem značaju ali njegovih naukih.

Velik vpliv name so naredili njegovi zapisi o Jezusovemas življenju. Pravzaprav sem spoznal Ahmadijevo verovanje v Jezusaas, še preden sem spoznal vero neahmadijskih muslimanov, ki so bili glavni dejavnik pri mojem sprejemanju islama. Pozneje sem izvedel, da neahmadijski muslimani verjamejo, da Jezusaas sploh niso križali, ampak da je Alah naredil tako, da je bil nekdo drug videti kot Jezusas, ki so ga pomotoma križali namesto njega. A potem se je brez očitnega razloga povzpel v nebesa, kar se mi je zdelo smešno. Alahu ne bi bilo treba zavajati judov, da bi rešil svojega sla. Kako bi lahko krivili jude, da so ga zavrnili, če je bilo res tako? Zame je to prepričanje še bolj neverjetno kot krščansko prepričanje v njegovo smrt, vstajenje in vnebohod. To je bila taka vrsta neumnosti, ki me je že prej vodila v ateizem, in tega nikakor nisem mogel verjeti. Moja vera v islam je prišla racionalno in tega nisem mogel zavreči.