V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Zgodba o spreobrnjencu: Luqman Malik

Zgodba o spreobrnjencu

LUQMAN MALIK, CHINO, KALIFORNIJA

Odraščal sem v grobem okolju, večino let obkrožen s številnimi težavami, povezanimi z getom. Tako mama kot oče sta bila zame vir vodenja in navdiha, saj sta me ubranila pred večino težav, ki so jih imeli moji vrstniki. […] V tem obdobju sem spoznal zelo prijetnega muslimana iz Afganistana po imenu Tarik. Tudi od njega sem se naučil islama.

Potem se je zgodil 11. september. Še danes se spominjam, kako sem se tisti dan vozil iz šole domov in se spraševal, zakaj je na svetu toliko nemirov. Vprašal sem Boga, zakaj nas je ustvaril, če se bomo še naprej tako obnašali drug do drugega. Šel sem skozi nekakšno katarzo in vprašal Boga, kdo ima prav. Pomislil sem, da moja mama vedno reče: »Nekega dne bomo vsi pod enim dežnikom in verjeli v vse Božje preroke.« Vendar, kako je to mogoče, če se dogajajo takšne stvari?

Vsi moji muslimanski prijatelji so prihajali iz bogatih družin. Islam, ki spodbuja teroristično ideologijo, preprosto ni imel smisla. Usoda je hotela, da sem se peljal mimo mošeje Baitul-Hameed v Chinu in začutil nenadno željo, da vstopim in spoznam islam. Takrat o skupnosti Ahmadija nisem vedel še ničesar. Tako sem vstopil v mošejo in srečal ameriškega spreobrnjenca s Havajev z lahkotnim nasmehom, brata Abdula Ghaffarja. Odkrito sem ga vprašal: »Povej mi, kaj se dogaja?« Najin pogovor se je začel okoli poldneva. Ghaffar je šel počasi skozi vse osnove islama, nadaljeval z zasnovo džihada in mi nato razložil, kako sta terorizem in islam nezdružljiva. Govorila sva o verstvih, ki so prišla pred islamom, in tako mi je Ghaffar naslikal celostno sliko vere in pojasnil, da je islam zadnji del Božjega načrta, da bi človeku prinesel popolno življenjsko kodo. Iskreno lahko rečem, da so bili vsi odgovori, ki mi jih je dal, popolnoma smiselni.

[…] V tem obdobju sem začel tudi močno občudovati Preroka Mohamedasa. Bil je sposoben motivirati ljudi na poti k resnični veri. Ko je odraščal, je bil sirota, kar me je spomnilo na izzive, s katerimi se je soočal tudi Jezus Kristusas. Rekel sem si, da bi večina ljudi Jezusa Kristusaas zagotovo zavrnila, če bi se vrnil, ker je tak vzorec značilen pri prerokih. Tako je bilo tudi s Prerokom Mohamedomsa, čigar nauki so bili izpolnitev in potrditev izjave moje matere: »Nekega dne bomo vsi pod enim dežnikom.« To je bil neizobražen človek, ki je uspešno oznanjeval rasno enakost in enakost spolov, univerzalno bratstvo in vero v vse Božje preroke. Takšna bi morala biti vera. Podpisal sem obrazec za iniciacijo [21. decembra].