Resnična ljubezen do Preroka – odziv na norčevanje
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.
Renična ljubezen do preroka odziv na norčevanje

OZADJE:

Nedavno smo bili priče mednarodni zaroti proti islamu in njegovemu ustanovitelju, preroku Mohamedu (naj bo mir in blagoslov Alaha z njim). Uporaba vulgarnega jezika, obscenih opisov, potvarjanje naukov islama in plemenitega značaja preroka Mohameda,sa širjenje negativne propagande, blasfemične kritike najplemenitejšega med preroki in islama – vse to se počne v imenu svobode govora in zahodnih civiliziranih vrednot.

Imam in vrhovni glavar svetovne Muslimanske skupnosti Ahmadija, njegova svetost Hazreti Mirza Masroor Ahmad,at Halifatul Masih V. je svojo petkovo pridigo predstavil 21. septembra 2012 v mošeji Bait-ul-Futuh v Mordenu, Surrey, v Veliki Britaniji, kot odziv na surovi film »Innocence of Muslims« [Nedolžnost muslimanov] in objavo karikatur v Franciji, ki upodabljajo preroka Mohameda (naj bo mir in blagoslov Alaha z njim) na najbolj žaljiv način, v luči muslimanskega in nemuslimanskega odziva na film po svetu. V tej pridigi njegova svetost predstavi, kakšen mora biti naš odziv kot ahmadijskih muslimanov in prav tako usmeri pozornost sveta k njegovim odgovornostim.

PRIDIGA:

Potem ko je recitiral tašahhud, ta‘avvuz in suro Al-Fātiho [tradicionalna arabska recitacija], je njegova svetost prebral verze 57–68 sure Al-Ahzāb (33. poglavje Korana).

اِنَّ اللّٰہَ وَمَلٰٓئِکَتَہٗ یُصَلُّوْنَ عَلَی النَّبِیِّ۔ یٰٓاَیُّھَاالَّذِیْنَ اٰمَنُوْا صَلُّوْا عَلَیْہِ وَسَلِّمُوْا تَسْلِیْمًا۔ اِنَّ الَّذِیْنَ یُؤْذُوْنَ اللّٰہَ وَرَسُوْلَہٗ لَعَنَھُمُ اللّٰہُ فِی الدُّنْیَا وَالْاٰ خِرَۃِ وَاَعَدَّلَھُمْ عَذَابًا مُّھِیْنًا

Njegova svetost je potem povedal:

Prevod teh verzov Korana je:

»Alah in Njegovi angeli pošiljajo blagoslove preroku. O vi, ki verujete! Tudi vi priklicujte blagoslove nanj in ga pozdravljajte s pozdravom miru. Resnično, tisti, ki ujezijo Alaha in Njegovega poslanca – Alah jih je preklel na tem svetu in na Onem in pripravil zanje ponižujočo kazen.«

Danes po muslimanskem svetu in tudi med muslimani na drugih celinah pustoši silovit val ogorčenosti in bolečine zaradi surovega, žaljivega in grotesknega dejanja, ki so ga pripravili protiislamski elementi. Muslimani so vsekakor upravičeni v svojem izražanju nesreče in besa. Naj imata musliman ali muslimanka pravilen vpogled v resnično stanje preroka Mohamedasa ali ne, sta v vsakem primeru pripravljena dati svoji življenji za spoštovanje in čast Preroka.sa Nasprotniki islama so naredili kar najbolj ostuden in žaljiv film, ki se ukvarja s Prerokom,sa v katerem so ga prikazali v najbolj surovi in žaljivi maniri. Tako sta ogorčenost in jeza vsakega muslimana popolnoma naravna.

Prerok Mohamedsa je bil Musin-e-Insānijat [dobrotnik človeštva], Ramatul-Lil-‘lamīn [milost za celotno človeštvo] in Božji ljubljenec, ki je lahko tudi celo noč ostal buden v trpljenju, da bi bilo človeštvo rešeno pred uničenjem. Izrazil je takšno muko in žalost, da bi ublažil bolečine človeštva, da je Gospodar Nebes, ko je naslovil Preroka,sa vprašal, ali bo obžalujoč umrl od žalosti za tiste, ki ne verjamejo v Stvarnika.

Obrekujoči in vulgarni film proti dobrotniku človeštva bi gotovo povzročil krvavenje src muslimanov in to se je tudi zgodilo. Ahmadijski muslimani smo potrti še bolj kot kdo drug, saj smo sledniki resničnega in strastnega sledilca Prerokasa [to je Obljubljeni Mesija, Hazreti Mirza Ghulam Ahmadas], ki nas je oskrbel z resničnim razumevanjem vzvišenega stanja mojstra preroka Mohameda.sa Tako smo razklani ob tem gnusnem dejanju. Naša srca so počena. Priklanjamo se Vzvišenemu Bogu in molimo, naj se maščuje tem hudodelcem. Naj postanejo opomin, ki bo ostal lekcija do konca časov. Imām naše dobe nas je oskrbel s presojo o pravi naklonjenosti in posvečenosti Preroku,sa ko nam je pojasnil, da se lahko pomirimo s kačami in divjimi zvermi, toda nikoli se ne moremo pomiriti s tistimi, ki trmasto vztrajajo v žaljenju preroka Mohameda,sa našega mojstra in vodnika, pečata prerokov. Obljubljeni Mesijaas je zapisal:

»Muslimani so tisti ljudje, ki dajo svoje življenje za čast svojega plemenitega Preroka.sa Smrt je prednostna izbira pred ponižanjem iskrene pomiritve s takšnimi ljudmi in sklepanjem prijateljstev z njimi, katerih naloga je dan in noč besedno zlorabljati njihovega Prerokasa in izjemno žaljivo navajanje njegovega imena v njihovih časopisih, knjigah in oglasih ter omenjanje s popolnoma ponižujočimi besedami.«

Obljubljeni Mesijaas pravi:

»Zapomnite si, takšni posamezniki svojim narodom ne želijo dobrega, saj postavljajo ovire na njihovi poti. Popolnoma resnicoljubno povem, da je za nas mogoče, da se pomirimo z divjimi kačami in zvermi iz divjine, toda ne moremo se pomiriti s takšnimi ljudmi, ki se ne odpovedo žaljenju časti Božjih prerokov. Verjamejo, da zmaga tiči v žaljivem jeziku in vulgarnosti, toda vsaka zmaga prihaja iz nebes.«

Nadalje pove:

»Skozi blagoslov njihove čiste govorice tisti s čistim govorom nazadnje osvojijo srca in ume, medtem ko tisti z izprijeno naravo nimajo drugih spretnosti kot ustvarjanje nemirov in sporov v deželi na napačen način … izkušnja tudi priča, da tako napadalni ljudje dočakajo žalosten konec. Smisel za čast Boga nazadnje pride na pomoč Njegovim ljubljenim.«1

V današnji dobi so poleg časopisov in pamfletov itd. tudi druge oblike medijev uporabljene za takšne vulgarnosti. Tako bo tiste, ki trmasto vztrajajo v svoji transgresiji pri poskusih izzivanja Boga, dosegel Njegov bes, po Božji volji.

Leta 2006, ko je nekaj hudobnih ljudi na Danskem narisalo vulgarne karikature Preroka,sa sem pritegnil pozornost skupnosti Ahmadija k dajanju ustreznega odziva. Ravno tako sem jim povedal, da so takšni zlobni ljudje obstajali tudi prej in da se ne bodo ustavili pri tem. Protesti muslimanov ne bodo imeli učinka in nadaljevali bodo s početjem v tej smeri. Tako opažamo, da so njihova dejanja postala bolj vulgarna in nepravična kot prej. Od takrat se je njihovo obnašanje nenehno slabšalo. To je njihov padec in poraz proti islamu, ki jih sili biti žaljiv in opravljiv v imenu svobode vesti. Kot je rekel Obljubljeni Mesija,as si zapomnimo, da ti ljudje svojim narodom ne želijo nič dobrega. Nekega dne se bo njihov napačen pristop razkril pred njimi. Vulgarnosti in obscenosti, ki jih pripravljajo danes, bodo dejansko škodile njihovim lastnim narodom, saj so takšni ljudje sebični in nepravični. Razen golega zadovoljevanja lastnih želja, jih ne zanima nič drugega.

Trenutno nekateri, tako politiki kot drugi, v imenu svobode govora, odprto in na drugih mestih v glavnem posredno, govorijo v njihov prid. Včasih se prav tako kdo zavzame za muslimane. Toda zapomnimo si, da je ta svet postal globalna vas. Tako lahko te zadeve uničijo mir teh držav, če se hudobije odprto ne okliče za hudobijo, kar je ločeno od Božjega srda, ki se bo šele izkazal. Spomnite se izreka imāma dobe; da vse zmage pridejo iz nebes in v nebesih je določeno, da bo poslanec, ki ga skušate užaliti, prevladal nad svetom. Kot je izjavil Obljubljeni Mesija,as bo prevladal z osvojitvijo src, kajti čiste govorice imajo učinek. Čiste govorice ne zahtevajo ekstremističnih sredstev, niti vulgarnost ne sme biti premagana z vulgarnostjo. Zavrženo obnašanje in uporaba grdega jezika sta bila sprožena s strani teh ljudi in bosta, po Božji volji, kmalu končana. Bog bo prav tako obračunal z njimi na drugem svetu.

V verzih, ki sem jih recitiral iz Korana, je Vsemogočni Bog prav tako pritegnil pozornost vernikov k njihovim odgovornostim; da je njihova dolžnost priklicevanje durūda in salāma (pozdravov in miru) nad Preroka.sa Vulgarnosti, škodoželjnost in posmeh niti v najmanjši meri ne vplivajo na čast in dostojanstvo Prerokasa na noben način, v nobeni obliki. Tako velik Preroksa je, da mu celo Bog in Njegovi angeli pošiljajo durūd. Tako je dolžnost vernikov, da se nenehno posvečajo durūdu (priklicevanju blagoslovov in pozdravov) nad Preroka.sa Ko sovražniki pretirajo v vulgarnih dejanjih, morajo priklicevati durūd nad Prerokasa bolj kot poprej.

اَللّٰھُمَّ صَلِّ عَلٰی مُحَمَّدٍ وعَلٰی آلِ مُحَمَّدٍکَمَاصَلَّیْتَ عَلٰی اِبْرَاھِیْمَ وَعَلٰی اٰلِ اِبْرَاہِیْمَ اِنَّکَ حَمِیْدٌ مَّجِیْدٌ۔

اَللّٰھُمَّ بَارِکْ عَلٰی مُحَمَّدٍ وعَلٰی آلِ مُحَمَّدٍکَمَا بَارَکْتَ عَلٰی اِبْرَاھِیْمَ وَعَلٰی اٰلِ اِبْرَاہِیْمَ اِنَّکَ حَمِیْدٌ مَّجِیْدٌ

»Blagoslovi, o Alah, Mohameda in Mohamedovo ljudstvo. kot si blagoslovil Abrahama in Abrahamovo ljudstvo; resnično si Častivreden, Veličasten! Daj blaginjo, o Alah, Mohamedu in Mohamedovemu ljudstvu, kot si dal blaginjo Abrahamu in Abrahamovemu ljudstvu; resnično si Častivreden in Veličasten!«

Zgolj to je durūd (priklic pozdravov in blagoslovov) in zgolj to je Prerok,sa ki mu je usojena zmaga na tem svetu. Medtem ko ahmadijski muslimani in muslimanke izražajo odpor, globoko žalovanje in jezo na ta vulgarna dejanja, morajo prav tako pritegniti pozornost hudodelcev k preziranju svojih dejanj ter tiste na oblasti k njihovi ustavitvi. S tosvetne perspektive ahmadijski musliman skuša doseči osebni napor pri informiranju sveta o resničnosti, ki nasprotuje tej zaroti, in predstaviti lepe vidike ter blagoslovljeni vzor Preroka.sa Ahmadijec ali ahmadijka poskušata predstaviti blagoslovljeni primer Prerokasa skozi vsako svoje dejanje in tako svetu prikazati njegovo pravo podobo v praksi. Resnično bi morali moški, ženske, mladi, stari in otroci bolj kot kadarkoli posvetiti večjo pozornost durūdu in salāmu (priklicevanju pozdravov in miru nad Prerokasa) in bi morali z njima zapolniti ozračje okoli sebe. Vsakdo bi moral narediti iz svojih dejanj praktični prikaz islamskih naukov. To je lep odziv, ki ga moramo ponuditi.

Kar se tiče posledic za hudodelce, je Alah v drugem verzu [recitiranem zgoraj] pojasnil, da bo s tistimi, ki užalijo poslanca ali ki ranijo srca vernikov te dobe s klevetanjem poslanca, obračunal Alah sam. To so ljudje, ki jih je v tem življenju preklel Vzvišeni Bog in zaradi tega prekletstva se bodo še naprej potapljali v umazanijo in nedostojnost. Za takšne ljudi je Alah določil ponižujočo grajo po smrti. Obljubljeni Mesijaas je to temo pojasnil z nanašanjem na konec tistih ljudi, ki uporabljajo vulgarni jezik in gotovo dosežejo žalosten konec. V tem življenju bodo pričakali svojo usodo v obliki Božjega prekletstva in na drugem svetu v obliki Božje poniževalne kazni. Tudi drugi muslimani bi se v skladu z navodili in učenji Vzvišenega Boga morali odzvati tako, da napolnijo svoje dežele, svoje pokrajine in svoje ozračje z durūdom (pozdravi in blagoslovi) preroku Mohamedu.sa Tako bi se morali odzvati muslimani. Zaman se je odzivati z zažiganjem lastnine in posesti v svojih lastnih državah ali z ubijanjem sodržavljanov ali tako, da je policija prisiljena streljati na lastne državljane in ubiti protestnike.

Iz medijev in novic smo izvedeli, da so iskreni ljudje na Zahodu, tako v ZDA kot pri nas, pogosto izrazili svoj gnus in nezadovoljstvo s tem primitivnim dejanjem. Vendar ga vodstvo na eni strani označuje kot napačnega, na drugi strani pa ga podpira v imenu svobode izražanja in svobode govora. Ti dvojni standardi se ne morejo nadaljevati. Zakon o svobodi govora ni božansko besedilo. Tako sem tudi povedal v svojem nagovoru politikom v ZDA, da so človeški zakoni podvrženi napakam in zmotam. Nekateri vidiki so med sprejemanjem zakona lahko spregledani, ker človek nima znanja o nevidnem, medtem ko je Bog Poznavalec nevidnega. Božji zakoni so brez napak. Ne imejte torej svojih človeških zakonov za popolne, in ne mislite, da ne morejo biti podvrženi spremembam. Medtem ko zakon o svobodi govora obstaja, v nobeni državi niti v ustanovni listini ZN [Združeni narodi] ne najdemo zakona, ki pravi, da nobena oseba nima svobode prizadevati religiozna čustva drugih niti žaliti svete osebe drugih religij. To ni nikjer zapisano v nobenem zakonu in zaradi tega se uničuje svetovni mir. To povzroča izbruh lave sovraštva in širjenje prepada med deželami in religijami. Medtem ko je bil oblikovan zakon za svobodo govora kot osebna svoboščina, kar je dobro, bi moral obstajati tudi zakon, ki prepoveduje igranje z občutji drugih. Prav zato ZN doživljajo padec. Oblikovanje tega nemočnega zakona imajo za velik dosežek.

A poglejte Božji zakon. Zakon Vzvišenega Boga pravi, naj se ne norčujemo niti iz idolov drugih ljudi, razen če oni v povračilu storijo enako vašemu Vsemogočnemu Bogu v nevednosti z uporabo zaničljivih besed, zaradi katerih bodo vaša srca žalovala, povečajo sovražnost in vodijo v spopade, spore in nered v deželi. To je torej lep nauk, ki ga je posredoval Bog Islama, Bog tega sveta in Bog vesolja. Ta nauk nam je dal tisti Bog, ki je poslal svojega ljubljenca, Prerokasa s popolnim zakonom in naukom za preobrazbo človeštva in vzpostavitev ljubezni ter sočutja. Podelil mu je naziv Ramatul-Lil-lamīn (milost za celotno človeštvo) in tako poslal preroka Mohamedasa kot milost za vse ljudi. Tako bi izobraženi ljudje sveta, politiki in tisti z močjo, morali razmisliti, ali se s tem, ko čvrsto ne opravijo s temi nekaj prezira vrednimi ljudmi, ne pridružajo omenjenemu neredu? Ljudje sveta na splošno bi prav tako morali premisliti; ali v igračkanju z religioznimi sentimenti drugih in s strinjanjem s temi nekaj odbijajočimi bitji ravno tako ne igrajo vloge v uničevanju svetovnega miru?

Mi, ahmadijski muslimani, ne pustimo nobenega kamna neobrnjenega pri služenju človeštvu. V ZDA se je pojavila potreba po darovanju krvi in tako so lani ahmadijci pomagali zbrati 12.000 steklenic krvi ter trenutno izvajajo podoben proces darovanja krvi. Rekel sem jim, da mi, ahmadijski muslimani, doniramo svojo kri, da bi dali življenje, medtem ko vi s takšnimi prezira vrednimi dejanji in s strinjanjem s tistimi, ki jih izvajajo, povzročate, da naša srca krvavijo. Takšen je torej odziv ahmadijca – pravega muslimana. Na drugi strani imamo odziv določenega segmenta, ki misli, da vzpostavlja pravico. Obtožujejo muslimane, da delujejo napačno. Res je, da je nekaj muslimanske reakcije napačne; škoda in uničenje, zažiganje stvari, ubijanje nedolžnih, nezavarovanje diplomatov ali ubijanje, morjenje diplomatov, so v celoti nepravilni. Vendar so tudi posmeh in žalitve nedolžnih Božjih prerokov prav tako velik greh. Sledeč trendu je francoski časopis nedavno objavil žaljive karikature, ki so še hujše kot prejšnje. Ti ljudje, posvečeni temu svetu mislijo, da je ta svet vse in ne dojamejo, da je prav ta svet vir njihovega uničenja.

Tukaj bi rad izpostavil, da muslimanske vlade vladajo velikemu delu sveta. Vsemogočni Alah je dal naravne vire številnim muslimanskim državam. Muslimanske države so prav tako del Združenih narodov. Berejo in verjamejo v Koran, ki daje popoln in celovit način ravnanja za vsak vidik življenja. Zakaj torej muslimanske vlade niso poskusile posredovati lepih naukov Korana na vseh nivojih? Zakaj ne predstavijo svetu, da je glede na učenje Korana, igranje z religioznimi sentimenti drugih ali poskušanje onečaščenja Božjih prerokov velik zločin in velik greh? Zakaj ne delujejo v tej smeri? Za svetovni mir je nujno, da se to uveljavi kot del mirovnega statuta ZN, tako da nobena država članica svojim državljanom ne bo dovolila igranja z religioznimi čustvi drugih in da uničenje svetovnega miru ne bo dovoljeno v imenu svobode govora. Kakorkoli je žalostno, vse to se dogaja že precej dolgo. Muslimanske države nikoli niso naredile združenega in skupnega poskusa, da bi svet obvestile o časti Prerokasa in vseh drugih prerokov in tega nikoli niso dale na znanje na mednarodni ravni. Čeprav tako kot drugi statuti Združenih narodov, tudi to ne bo implementirano, kateri mirovni statut ZN je namreč pravilno implementiran v tem trenutku? Vseeno pa bi bilo vsaj nekaj zabeleženo.

OIC (Organisation of Islamic Countries) [Organizacija islamskih držav] je bila ustanovljena, toda nikoli ni izvedla temeljitega prizadevanja, da bi poskusila in vzpostavila čast ter dostojanstvo muslimanov po svetu.

Namesto tega so muslimanski voditelji zaposleni z zasledovanjem svojih sebičnih interesov. Niso zaskrbljeni za blišč vere. Če bi naši muslimanski voditelji pokazali veliko prizadevanje, se javnost ne bi odzvala neprimerno, kot se trenutno dogaja v Pakistanu in drugih deželah, saj bi bili zadovoljni z vednostjo, da se bodo njihovi voditelji, ki jim je bila določena ta naloga, borili za izpolnitev pravice do zagovora časti Prerokasa in zagovora časti vseh prerokov, vstali bi v svetovnem forumu na način, da bi svet moral sprejeti, da imajo prav.

Veliko muslimanov živi na Zahodu in v vseh delih sveta. Muslimani so druga največja sila na svetu glede na populacijo in religijo. Če bi živeli po zapovedih Vsemogočnega Boga, bi lahko postali največja sila v vseh pogledih. V tem primeru protiislamske silnice ne bi niti poskušale razmišljati o početju takšnih srce parajočih dejanj. Razen islamskih držav veliko število muslimanov živi v vseh deželah sveta. V Evropi število Turkov narašča v milijonih. Dejansko jih je na milijone in živijo v vseh evropskih deželah.

Podobno so druge muslimanske etnične skupine prišle iz Azije v VB, v ZDA, v Kanado in v vsak del Evrope. Če bi se vsi odločili, da bodo glasovali za tiste politike, ki niso zgolj verbalno izrazili verske strpnosti, temveč jo tudi praktično izkazali in obsodili ljudi, ki so pripravili takšne vulgarnosti in naredili takšne filme, potem bi tudi med temi tusvetnimi vladami vstal delež in obsodil nespodobnost. Če bi muslimani razumeli svojo pomembnost, bi lahko prinesli revolucijo v svet. Lahko bi olajšali nastop zakonov, ki se nanašajo na spoštovanje religioznih sentimentov znotraj dežel. Kakorkoli že, na žalost na to niso pozorni. Muslimanska skupnost Ahmadija je na to pozorna, vseeno pa se muslimani ukvarjajo z nasprotovanjem njej in namesto tega ojačujejo moč obrekovalcev. Naj Vsemogočni Bog podeli treznost in modrost muslimanskim voditeljem, politikom in verskim učenjakom, da se bodo okrepili, spoznali svoj pomen in upoštevali islamske nauke.

Moralna degradacija tistih, ki so podali obscene očitke Prerokusa in naredili ali delali za ta film, je lahko razvidna iz medijskih poročil o njih. Glavna oseba za filmom naj bi bil koptski kristjan, ki živi v ZDA, z imenom Nakoula Basseley Nakoula – in ga kličejo »Sam Bacile« oziroma nekaj takega – ki naj bi imel kriminalno ozadje in je leta 2010 zaradi prevare preživel nekaj časa v zaporu. Oseba, ki je režirala film, je tudi režiser pornografskih filmov in vsi igralci, vključeni vanj, so igralci v pornografskih filmih. Prestopki pornografije so več kot predvidljivi. To je torej raven njihove moralnosti. Tako globoko so zakorakali v umazanijo in nespodobnost, vseeno pa hlinijo kritiko osebe, o katere visoki moralnosti in čistosti je pričal celo Bog. S storitvijo tega obscenega dejanja gotovo nadaljujejo s priklicevanjem Božjega srda. Sponzorji in podporniki tega filma, med katerimi je tudi krščanski duhovnik, ki je zavoljo cenene pozornosti v ZDA vedno znova poskušal zažgati Koran, se prav tako ne morejo izogniti Božji kazni.

اَللّٰھُمَّ مَزِّ قْھُمْ کُلَّ مُمَزَّقٍ وَ سَحِّقْھُمْ تَسْحِیقاً۔

»Gospodar naš, raztrešči jih na kose, povzroči popoln razpad in pomanjšaj jih v prah.«

Nekateri deli medijev so obsodili ta film in so prav tako obsodili odziv muslimanov. Neprimerni odzivi morajo res biti obsojeni, prav tako pa bi moralo biti jasno, kdo je s tem začel. Kot sem že prej povedal, je nesreča muslimanov, da se je to zgodilo, ker muslimani nimajo enotnosti in vodstva. Čeprav trdijo, da imajo gorečo ljubezen in naklonjenost Preroku,sa so oddaljeni od svoje vere. Trdijo lahko, da imajo močno vero, toda nimajo znanja o religiji in prav tako vedno bolj šibijo v tuzemskem smislu.

Nobena muslimanska država ni v tej zadevi močno protestirala pred nobeno drugo državo. Kjer so se protesti pojavili, so bili tako šibki, da jih mediji niso opazili. Medijske novice o protestih in pritožbah muslimanov so sporočale, da je 1,8 milijarda muslimanov reagirala na otročji način. Ker na čelu ni nikogar in so razbiti ter izgubljeno tavajo, je odziv otročji. To je bil ciničen komentar, ki pa je tudi razkril resničnost. Naj Bog omogoči muslimanom, da vsaj zdaj pokažejo nekaj sramu. Drugi ljudje so duhovno slepi in ne vedo ničesar o statusu prerokov. Molčijo tudi, ko je ponižan status preroka Hazretija Iseas (Jezusa). Na ta način razumejo strast muslimanov do Prerokasa kot otročjo.

Kot sem izjavil prej, sem leta 2006 prav tako pritegnil pozornost k oblikovanju okvirnega načrta za akcijo, da si nihče v prihodnje ne bi niti drznil žaliti na ta način, a ko bi muslimani le bili pripravljeni prisluhniti. Vsak posamezen ahmadijski musliman bi prav tako moral prenesti to sporočilo. Z golim protestiranjem [muslimanov] za krajši čas in potem molčanjem, problem ne bo rešen. Predstavljen je bil predlog (ljudje pogosto predstavijo različne predloge), po katerem bi se vsi muslimanski odvetniki na svetu združili in oblikovali peticijo. Če bi muslimanski odvetniki z mednarodnim ugledom le imeli v mislih to možnost ali pa bi prišli na dan z drugo možnostjo.

Kako dolgo boste še nadaljevali z opazovanjem takšnih vulgarnih in obscenih dejanj? Kako dolgo boste še protestirali in povzročali škodo ter uničenje, da bi kmalu za tem zgolj umolknili? To ne bo imelo nobenega učinka na Zahodni svet in na tiste, ki so naredili film. Povsem v nasprotju z nauki islama je napadati nedolžne ljudi v zahodnih državah, groziti jim ali poskušati jih ubiti in napadati njihove ambasade. Islam tega ne dovoljuje na noben način, v nobeni obliki. Z ravnanjem na ta način boste dajali priložnost za pritožbe proti Preroku.sa Ekstremizem tako ni odgovor. Odgovor je, kot sem pojasnil že prej; preoblikovati lastno prakso, pošiljati durūd in salām (pozdrave in mir) Preroku,sa ki je sredstvo za odrešitev človeštva. Z združevanjem muslimanov in z doseganjem moči muslimanov, živečih na Zahodu, na volitvah. Pripadniki ahmadijskega džamata morajo delati na ta način, kjerkoli že so. Prav tako bi si morali prizadevati prepričati svoje neahmadijske znance, da uberejo to pot; da morajo utrditi svojo moč v takšnih državah z močjo glasu na volitvah. Predstavite čudovite vidike blagoslovljenega življenja Prerokasa svetu.

Danes svet kriči o svobodi govora. Trdijo, da v islamu ne obstaja, ko priklicujejo primere sodobnih muslimanskih držav, kjer državljani nimajo svobode govora. Če je tako v muslimanskih državah, to nima nobene povezave z islamom in na svojo nesrečo ne uveljavljajo islamskih naukov. V zgodovini so primeri, ko so ljudje Prerokasa naslavljali zelo nesramno, brez kakršnih koli manir in spoštovanja. Kljub temu je Preroksa izkazal takšno potrpežljivost in strpnost, kakršne ne najdemo nikjer na svetu. Predstavil bi rad nekaj primerov takšnih dogodkov, ki so po navadi prikazani v povezavi s širokosrčnostjo in radodarnostjo Preroka,sa a prav tako govorijo tudi o njegovi neustrašnosti, odločnosti in potrpežljivosti.

Hazreti Džubejr bin Muṭ‘amra je poročal, da je nekoč bil s Prerokom,sa skupaj z nekaj drugimi ljudmi. Preroksa se je vračal z lokacije Ḥunejna. Beduini so obkrožili Prerokasa in mu tako vztrajno postavljali zahteve, da se je bil prisiljen premakniti se k trnovemu drevesu, kjer se je zataknilo njegovo ogrinjalo. Preroksa se je ustavil in rekel: »Vrnite moje ogrinjalo. Če bi imel toliko kamel, kot je divjih dreves, bi jih dal vam in tako me ne bi imeli za skopuha, lažnivca ali strahopetca.«2

V drugi tradiciji Hazreti Anasra poroča:

»Nekoč sem bil v družbi Preroka,sa ki je nosil ogrinjalo s trdimi robovi. Beduin je tako močno povlekel njegovo ogrinjalo, da so robovi pustili odtis na njegovem vratu. Potem je rekel: ›O Mohamed! Naloži nekaj od bogastva, ki ti ga je dal Vsemogočni Bog, na tisti dve kameli, kajti ne boš dajal od svojega bogastva niti od bogastva svojega očeta.‹ Najprej je Prerok molčal. Potem je izjavil: ›Bogastvo je Božje in jaz sem Božji služabnik.‹ Potem je Prerok rekel: ›Za bolečino, ki si mi jo povzročil, bo terjano maščevanje.‹ Tisti Beduin je rekel: ›Ne.‹ Prerok je rekel: ›Zakaj ne bo maščevanja?‹ Beduin je odgovoril: ›Ker ti ne vračaš slabega s slabim.‹ Prerok se je zasmejal. Potem je naročil, naj se naloži ječmen na eno Beduinovo kamelo in datlje na drugo.«3

To je torej najvišje stanje strpnosti in potrpežljivosti Preroka.sa Ni ga izkazoval samo svojim slednikom, temveč celo svojim sovražnikom. Njegovi visoki moralni standardi zajemajo radodarnost, sočutje, potrpežljivost, zadržanost in tudi prikaz velike strpnosti. Vseeno ignorantski obrekovalci brez pomislekov ali upoštevanja dejanskosti nastopajo z obtožbami, da je bil Ramatul-Lil-lamīn (milost za celotno človeštvo), prerok Mohamed,sa oster, grob in tako dalje.

V filmu se prav tako prijavijo pritožbe na Koran. Sam nisem videl filma, vendar sem o njem slišal. Pravi, da je Koran napisal bratranec Hazreti Ḥadidže,ra Varaḳa bin Naufal, h kateremu je Hazreti Ḥadidžara peljala preroka, potem ko je prejel prvo razodetje. Skozi življenje Prerokasa so kuffār (neverniki) nenehno izrekali obtožbe, ker mu je bil Koran razodet po delih, namesto naenkrat. Takšni pomilovanja vredni ljudje nimajo nobenega znanja in ne poznajo zgodovinskih dejstev. Tisti kristjani, ki se imajo za poznavalce na tem področju, so pravzaprav popolnoma nevedni. Varaḳa bin Naufal je dejansko rekel: »Želim si biti živ, ko te bodo tvoji ljudje izključili iz ljudstva.« Dejansko je kmalu zatem preminul.4 Takšni krščanski duhovniki so, kakor sem rekel, popolnoma neobveščeni glede zgodovinskih dejstev. Orientalisti so se vedno spuščali v debate o krajih, kjer so bile sure (poglavja Korana) razodete, v Meki ali Medini. A tudi oni verjamejo, da je Varaḳa napisal Koran. Koran je sam ponudil izziv, naj tisti, ki verjamejo, da ga je napisal nekdo drug, tudi sami napišejo enakovredno poglavje.

Poleg tega, da je posvečal pozornost sentimentom drugih, je bil Preroksa tudi edinstven. Čeprav je prerok Mohamedsa večji od vseh drugih prerokov, je v upoštevanju sentimentov Judov nekoč dejal: »Ne pripisujte mi večje vrednosti kot Mojzesu.as«5

Tukaj je Prerokovasa skrb za čustva revnih in spoštovanje do njihovega položaja. Nekoč je, na primer, zelo bogat spremljevalec preroka izrazil prepričanje o večvrednosti nad drugimi. Preroksa je to slišal in izjavil:

»Ali verjameš, da so bili tvoja moč, tvoj vpliv, tvoje bogastvo in posest doseženi s tvojimi prizadevanji? Nikakor ne! Tvoja plemenska moč, kakor tudi vpliv tvojega bogastva so bili doseženi zaradi revnih.«6

Danes glasniki svobode vzpostavijo pravice za revne in si prizadevajo za njihovo varovanje. Vendar je Preroksa pred 1400 leti vzpostavil te pravice, ko je rekel, da mora biti delavec plačan, še preden se posuši njegov znoj.7 Torej, kje neki lahko tekmujejo z Dobrotnikom človeštva? Obstajajo nepreštevna poročila o Preroku.sa Vzemite katerikoli vidik njegovega življenja in v kateremkoli oziru boste našli najvišji moralni primer, ki ga je postavil Prerok.sa

Še ena obtožba je, da je bil Preroksa ženskar, in pojavljajo se pritožbe proti njegovim zakonom. Vsemogočni Bog je vedel, da se bodo pojavile takšne obtožbe in vprašanja v prihodnosti in je tako ublažil tovrstne primere, ki ponujajo ovrženje domnev. Glede Asme bint Nu‘man bin Abi Džaun je bilo rečeno, da je bila najlepša med arabskimi ženskami. Ko je prišla v Medino, so njeno lepoto slavile vse ženske, ki so jo videle. Govorile so, da v celem svojem življenju niso videle tako lepe ženske. Na željo njenega očeta je bila njena nikah (islamsko uradno obvestilo o poroki) razglašena s Prerokomsa ob doti 500 dirham. Ko je šel Preroksa k njej, je rekla: »Iščem Božjo zaščito pred teboj.« Preroksa je odgovoril: »Poiskala si zaščito pri Velikem Zatočišču,« in odšel. Nato je rekel enemu od svojih spremljevalcev, Abu Usejdu,ra naj jo odpelje nazaj k njeni družini. V zgodovini je bilo zabeleženo, da je bila njena družina izjemno srečna, da je bila njihova hčerka poročena s Prerokom.sa Ko pa se je vrnila, so bili izjemno razburjeni.8 To je bila torej velika oseba, proti kateri letijo grozljive obtožbe, da je bil ženskar; oseba, ki se je poročala po Božjem ukazu.

Obljubljeni Mesijaas je pojasnil:

»Če Preroksa ne bi imel žena in otrok ter se ne bi soočil s tem povezanimi preizkušnjami in tegobami, ki jih je izrazil in prešel, in če ne bi ravnal najprijazneje s svojimi ženami, kako bi se sicer poučili o njegovem vzornem modelu na tem področju? Vsako dejanje preroka je bilo namenjeno Božjemu zadovoljstvu.«9

Pojavljajo se zmotne obtožbe o tem, da je bila Hazreti Ajšara obravnavana bolj naklonjeno, ter obtožbe o njeni starosti. Preroksa je Hazreti Ajšira v nekaterih nočeh povedal: »Želim častiti Boga, ki ga najbolj ljubim, celo noč.«10 Vendar ljudje s sprijenimi umi izrekajo obtožbe; kot so to počeli v preteklosti in bodo najbrž nadaljevali z njimi tudi v prihodnosti. Kot sem povedal že prej, Vsemogočni Bog je že določil, da bo s takšnimi ljudmi napolnil pekel. Skupaj s svojimi podporniki bi se morali bati Božje graje. Kot je rekel obljubljeni Mesijaas: »Vsemogočni Bog ima veliko časa za svoje ljubljene.«11 V tej dobi je poslal svojega mesijo in mahdija ter pritegnil pozornost sveta k reformaciji. Če se ne vzdržijo svojih hudodelstev in norčevanja, bo tudi Božji srd težak.

Danes so pogoste naravne katastrofe in povsod je uničenje. Nevihte in hurikani se pojavljajo v ZDA z večjo pogostostjo kot prej. Ekonomska kriza se zaostruje. Številna naseljena območja na svetu so pred grožnjo, da bodo zaradi globalnega segrevanja potopljena pod vodo. Svet se torej nahaja v tveganjih in nevarnostih. Ti ekscesi bi morali pritegniti pozornost takšnih ljudi k Bogu namesto k obscenostim. Na žalost se dogaja nasprotno. Poskušajo pretiravati preko vsake meje. Imam naše dobe je na vse že odprto posvaril. Jasno je rekel, da če svet ne bo upošteval opozoril in poslušal, potem ga bo vsak korak vodil k uničenju. Sporočilo Obljubljenega Mesijeas je sporočilo, ki bi moralo spet in spet biti ponovljeno. Pogosto je ponovljeno ter predstavljeno in sam ga bom danes zopet predstavil.

Rekel je:

»Zapomnite si, da me je Bog informiral o prihodu potresov. Gotovo si torej zapomnite, da so potresi v skladu s prerokbo prišli v Ameriko in ravno tako v Evropo. Zgodili se bodo tudi v različnih delih Azije. Nekateri od njih bodo tako strašni kot konec sveta. Prišle bodo smrti v tako velikem številu, da bodo reke polne krvi. Tudi ptiči in živali jim ne bodo ušle. Takšno uničenje bo prišlo nad Zemljo, kot se še ni zgodilo vse od rojstva človeka. Večina krajev se bo obrnila na glavo, kot nikoli ne bi bili naseljeni. Prav tako bo prišlo do drugih groznih nesreč tako v nebesih kot na zemlji in vsak občutljiv človek bo spoznal, da ne gre za navadne pojave in njihovih sledi ne bo mogoče najti v astronomskih in filozofskih knjigah. Ljudi bo prevzela tesnoba in ne bodo vedeli, kaj se bo zgodilo. Mnogi bodo rešeni in mnogi bodo uničeni. Ti dnevi so blizu. Resnično so na pragu, tako da bo svet moral pričevati spektaklu pogubljenja. Ne bo prišlo samo do potresov, temveč se bodo pojavile tudi druge grozne nezgode; nekatere iz nebes in nekatere z Zemlje. To se bo zgodilo, ker so se ljudje odpovedali čaščenju svojega Boga in vse njihove misli in načrti ter vse njihove rešitve so speljane k temu svetu. Če ne bi prišel, bi bile te katastrofe morda nekoliko zamaknjene, toda z mojim prihodom so skriti načrti Božjega srda, ki so bili dolgo tajni, razkriti. Kot je rekel Vsemogočni Bog, nikoli ne kaznujemo, dokler ne pošljemo poslanca. Tisti, ki se pokesajo, bodo našli varnost, in tisti, ki se bojijo, preden jih doseže katastrofa, bodo deležni milosti. Ali mislite, da boste rešeni pred potresi? Ali da se lahko rešite z lastnimi načrti? Ne, ne morete se. Vsi človeški načrti bodo tega dne izničeni. Ne zamišljajte si, da bo samo Amerika pretresena s potresom in da ste varni, kajti izkusite lahko še večje katastrofe. O, Evropa, nisi varna! O Azija, nisi varna! O vi, ki živite na otokih, noben umetni bog vam ne bo pomagal. Vidim mesta, ki padajo in naselja v ruševinah. Eden in Edinstveni je bil dolgo tiho. Ogabnosti so bile storjene pred Njegovimi očmi in molčal je, toda zdaj bo pokazal svoj izraz na strašljiv način. Kdor ima uho, da sliši, naj sliši. Ura ni daleč. Vse bi rad zbral v okrilje Božje varnosti, toda določila usode morajo biti izpolnjena. Gotovo se bliža tudi čas, ko bo na vrsti naša dežela. Dnevi Noeta se bodo pojavili pred vašimi očmi in videli boste, kaj se je zgodilo Lotovi deželi. Toda Bog je počasen v srdu. Pokesajte se, da vam bo izkazana milost. Kdor zavrže Boga, je črv, ne človek in kdor se ga ne boji, je mrtev in ne živ.«12

Naj Vsemogočni Bog da ljudem modrost in jim omogoči, da se vzdržijo svojih napačnih in nepravičnih poti. Naj nam omogoči, da izpolnimo svoje obveze.

OPOMBE:

  1. Chashma-e-Ma’rifat, Ruhaani Khazaa’in, zv. 23, stran 385–387.
  2. Sahih Al-Buhari, hadis št. 3148.
  3. Ash-Shifaa’ del 1, stran 74, objavljeno v Bejrutu 2002.
  4. Sahih Al-Buhari, hadis št. 3.
  5. Sahih Al-Buhari, hadis št. 2411.
  6. Sahih Al-Buhari, hadis št. 2896.
  7. Sunan Ibn-e-Maajah, hadis št. 2443.
  8. Citirano iz At-Tabaqaatul-Kubraa, del 8, stran 318–319, Bejrut 1996.
  9. Chashma-e-Ma’rifat, Ruhaani Khazaa’in, zv. 23, stran 300.
  10. Ad-Durrul-Manthur, knjiga 7, stran 350, Bejrut 2001.
  11. Citirano iz Tiryaaqul-Quloob, Ruhaani Khazaa’in, zv. 15, stran 378.
  12. Haqiqatul-Wahi, Ruhaani Khazaa’in, zv. 22, stran 268–269.