V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Svoboda vesti, veroizpovedi in govora

Svoboda govora

Pravi islam uči, da ima vsak človek, brez grožnje s silo ali kaznovanja, pravico do svobode govora in svobode veroizpovedi. To razumevanje izhaja neposredno iz Korana, ki jasno pravi: V religiji ni prisile (2: 257). Pravi islam torej v celoti podpira Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki tako kot islam zagotavlja svobodo vesti, veroizpovedi in govora.

SVOBODA GOVORA

Stališče islama glede svobode govora je globoko zakoreninjeno v poslanstvu združevanja ljudi. Njegova učenja glede svobode govora dajejo navodila muslimanom, naj uporabljajo svobodo govora ne le kot sredstvo resnicoljubnosti, temveč tudi kot delati dobro drugim ter biti pošten in spoštljiv. S poudarkom na resnici in spoštovanju je namen njegovih učenj preprečiti trenja in nerazumevanje. Tako predpisuje obnašanje, ki omogoča vsem ljudem ne le svobodo, pač pa tudi poštenost, absolutno pravičnost in pravico do svojega mnenja. Islam zagovarja in ščiti svobodo govora, hkrati pa se osredotoča na dvigovanje ravni govora svojih privržencev. Za tiste, ki zlorabljajo svobodo govora za žalitev Alaha ali katerega od Njegovih prerokov, ne predpisuje kakršnekoli kazni.

ODPADNIŠTVO

Iz Korana in življenja preroka Mohamedasa je razvidno, da islam ne predpisuje smrti ali katerekoli druge posvetne kazni za spreminjanje posameznikove vere (tj. odpadništva). Na primer, Koran pravi: In reci: To je resnica tvojega Gospodarja; kdor hoče, naj veruje, in kdor noče, naj ne veruje (18: 30). Vam vaša vera in meni moja vera (109: 7). Ti verzi kažejo, da nobena oseba nima pravice drugim vsiljevati svoje vere. Vsiljena vera ni nobena vera.

BOGOKLETSTVO

Pravi islam je ljudem zagotovil svobodo govora in izražanja. Čeprav islam na etičnih in moralnih osnovah nedvomno obsoja bogokletstvo, ni zanj niti v islamu niti v Koranu predpisana nobena fizična kazen, prav tako ne v kateremkoli izročilu preroka Mohameda.sa Zaradi družbenega miru islam spodbuja spoštovanje vseh ver, vendar za bogokletstvo ne predpisuje nobene kazni – kljub prizadetosti, ki ga bogokletstvo povzroča vernim ljudem. Kot odgovor tistim, ki ga žalijo ali zasmehujejo, tj. zagrešijo bogokletstvo, islam zagovarja popolno zadržanost, kakor predpisuje Koran: In služabniki Vseusmiljenega Boga so tisti, ki dostojanstveno hodijo po zemlji in ko jih neveden ogovori, rečejo: Mir! (25: 64). Koran naslavlja bogokletstvo na petih mestih, vendar zanj nikoli ne dovoljuje kakršnekoli posvetne kazni. Glede na to pravi islam oporeka trenutnim zakonom o bogokletju v državah z muslimansko večino.

Islam obsoja kakršnokoli posvetno kazen predpisano zoper odpadnika ali bogokletnika, kajti katerokoli dejanje odpadništva ali bogokletstva lahko sodi le Bog. Pravi islam tako zagovarja svobodo vesti, veroizpovedi in govora kot svoje temeljno načelo.