Zakaj se ateisti morajo podučiti o ahmadijskem islamu

Zakaj se ateisti morajo podučiti o ahmadijskem islamu

Tukaj so običajne obtožbe, ‘meme’ in popularni citati, ki jih bruhajo številni ateisti proti vsem religijam in vernikom.

»Religija preživi, ker mladim perejo možgane. Ustavite pranje možganov in religije bodo izumrle.«

»Vsi se rodimo kot ateisti, dokler nam nekdo ne začne pripovedovati laži.«

»Če bi verniki poslušali razum, ne bi več bili verni.«

Ne morem trditi, da se vsi ateisti strinjajo s temi pogledi in jih nikakor ne želim vseh metati v isti koš. Obstaja pa glasna skupina ateistov, skritih in na očeh javnosti, ki redno izražajo podobna mnenja. Vprašanje, ki ga moramo postaviti, je – ali so ti citati poštena ocena vseh religij? Predstavljajte si, da statistik, ki izvaja eksperiment z enim vzorcem posploši najdbe na vso človeško raso. Predstavljajte si, da znanstvenik nekaj trdi, ne da bi izvedel primerno raziskavo … ali sploh kakšno raziskavo.

Anketa je pokazala, da je 40 odstotkov ateistov starih 18–29 let, zato je statistično malo verjetno, da so vsi ateisti imeli priložnost raziskati in razumeti raznolikost svetovnih religij.

 

Ne posplošujte!

Ker zagovorniki ateizma poudarjajo naslanjanje na dejstva, razum in znanstvene metode, jaz zagovarjam, da se je pomembno malo potruditi, da bi podkrepili trditev, da imajo ‘verniki oprane možgane’. Učenjaki se strinjajo, da je za tiste, ki jih zanima temeljita raziskovalna metodologija na področju družbenih znanosti, ključno, da se zavedajo svoje pristranskosti, pogleda na svet, privilegijev ali pomanjkanje le-teh in vzgoje. Treba je namreč razlikovati med dejstvi in vrednotami.

Vzemimo primer: če postavim obširno trditev, vrednot polno izjavo, kot je ‘univerzitetna izobrazba je neuporabna’, jo moram specificirati z dejstvi:

  • Za katero univerzo gre?
  • Za kateri oddelek na univerzi?
  • Ali morda moje negativne izkušnje veljajo za določen predmet? …
  • Ali sem bil eden tistih študentov, ki se nikoli ne prikažejo, ne predelajo gradiva, ne oddajajo nalog in še vedno pričakujejo odlične rezultate?

Če se nekdo samo včlani v telovadnico, potem pa sploh ne gre telovadit, ne pomeni, da je telovadnica sama po sebi neuporabna.

Kar se tiče prvih štirih, če si nekdanji kristjan in postaneš ateist, ker si se počutil indoktriniranega ali prisiljenega v sprejemanje dogme, bi moral povedati, za katero krščansko sekto gre, morda omeniti cerkev, iz katere izhajaš in tako naprej in tako dalje. Ker si nekdanji kristjan in zdaj ateist, tvoja ideja o ‘religiji’ temelji na tvoji izkušnji in nimaš nič ali zelo malo znanja o prepričanjih krščanskih in drugih sekt ali sekt judaizma, islama, budizma, hinduizma, domorodne duhovnosti itd. Tako tvoja slaba verska izkušnja in travma ne bi smela biti posplošena na druge nekrščanske religije ali celo na druge krščanske sekte. Ne pozabi, obstoj ‘lažnih novic’ ne pomeni, da dejstva (resnica) ne obstajajo.

 

Zakaj je ahmadijski islam drugačen

Ko takšni ateisti trdijo, da so ‘vse religije odvisne od otroške indoktrinacije, da bi ostale relevantne’, imajo težave z razlago fenomena ateistov, ki prestopijo v določeno religijo kot odrasli. So tudi njim oprali možgane? In če vas nekako zamika, da bi rekli da, potem naj vam razložim našo religijo – islam ahmadijske šole mišljenja.

Ahmadijski muslimani smo racionalni verniki. Naša vera nas uči uporabo razuma, to je – za učenje, raziskovanje, eksperimentiranje in da smo radovedni. Ta, ki trdi, da je racionalen, vendar daje nenatančne, nepodprte in neracionalne izjave, kot je ‘če bi verniki poslušali razum, ne bi bili več verni’, zveni kot ‘dogmatični racionalist’ (tj. oseba, ki trdi, da je racionalna, je pa dejansko dogmatska in neracionalna). Tako je tukaj nekaj znakov, zakaj je ahmadijski islam drugačen od religije, s katero ste odrasli:

 

1) Ahmadijski muslimani verjamejo, da so duhovni in naravni zakoni združljivi

Ko je dr. Abdus Salam, ahmadijski musliman in fizik ter prvi musliman, ki je leta 1979 prejel Nobelovo nagrado za znanost, sprejel to čast za teorijo poenotene šibke in elektromagnetne interakcije, je njegov govor orisal popolno harmonijo med islamom in znanostjo:

»… stvaritev fizike je skupna zapuščina vsega človeštva. Vzhod in zahod, sever in jug so vsi enako sodelovali v njej. V sveti knjigi islama Alah pravi ›V stvaritvi Vsemilostnega ne vidiš nepopolnosti, še enkrat poglej, ali vidiš kakšno razpoko? Potem poglej še enkrat in spet in spet. Tvoj pogled je prevzet.‹ Globlje kot fiziki iščemo, bolj v to verjamemo; še bolj smo začudeni in vznemirjeni, še bolj so bleščeči naši pogledi.«

Pomembno je omeniti, da Koran podpira vidik dr. Salama, saj 750 verzov v Koranu govori o znanosti in tehnologiji.

Ko že govorimo o Koranu in znanosti, je anketa, ki jo je naročilo podjetje Maskína v imenu Siðmennt, združenja islandskih ateistov, pokazala, da 0,0 odstotka ljudi mlajših od 25 let verjame, da je svet ustvaril Bog. Pravzaprav je anketa pokazala, da je od teh mlajših od 25 let 93,9 odstotka reklo, da je svet nastal z velikim pokom. Pred 1400 leti (tj. v 7. stoletju) je Koran jasno orisal stvarjenje sveta z velikim pokom do potankosti. Anketa bi pokazala, da 100 odstotkov ahmadijskih muslimanov (celo več kot islandskih ateistov!) verjame, da je vesolje nastalo z velikim pokom:

Ali neverniki ne vidijo, da sta nebo in zemlja bila zaprta gmota. Da smo ju mi ločili? In mi smo naredili živa bitja iz vode. Ali potem ne bodo verovali? (Koran 21: 31) 

Skladno z moderno znanostjo tudi Koran razlaga, da se vesolje širi:

In nebo smo zgradili s svojo močjo in ga še širimo (Koran 51: 48)

In da naše vesolje podpira in polni nevidna in izmuzljiva temna energija in temna snov:

Ustvaril je nebo brez stebrov, ki bi jih lahko videli … (Koran 31: 11)

In da se bo vesolje končalo s črno luknjo, da bi se znova rodilo:

Spominjajmo se dneva, ko bomo nebo zvili kot svitek popisanega papirja. Kot smo začeli prvo stvaritev, tako jo bomo ponovno. Ta obljuba nas zavezuje in izpolnili jo bomo. (Koran 21: 105) 

 

2) Ahmadijski muslimani dokazujejo, da islam uči popolno svobodo vesti

Skupni vidik, ki ga spodbujajo ateisti, je, da v islamu tiste, ki se odločijo zapustiti vero, doleti smrtna kazen. Dejansko v praksi vidijo tak nauk pod muslimansko diktaturo in napačno predpostavljajo, da islam to zagotovo uči. To pa bi bilo tako, kot bi vse, kar smo videli v križarskih vojnah, pripisali Jezusu Kristusu.

Veste, ahmadijski muslimani posvetijo veliko časa za izobraževanje tistih, ki bruhajo napačne ideje (naj bodo muslimani ali nemuslimani) z uporabo Korana. Da vam to olajšamo (in cenili bi vašo pomoč v podučevanju drugih), je tukaj nekaj primerov iz številnih verzov, ki dokazujejo, da islam spodbuja ozračje svobode vesti:

V veri ne sme biti prisile… (Koran 2: 257)

Če bi tvoj Gospod hotel, bi vsi na zemlji verovali. Boš potem prisilil ljudi, da bodo začeli verovati? (Koran 10: 100)

In če bi Alah vsiljeval svojo voljo, bi ga ne postavljali ob druge. In tebe nismo dali za čuvaja nad njimi. (Koran 6: 109)

Tebi tvoja vera in meni moja (Koran 109: 7)

V teh verzih Bog jasno potrdi, da niti preroki niso bili postavljeni za izvršitelje nad drugimi v verskih zadevah, kaj šele kdo drugi. Če bi Bog tako hotel, bi lahko vse prisilil, da ne poveličujejo nikogar, razen Njega. Zato je nesmiselno, da se ljudje igrajo Boga kot ‘čuvaji’ vere ljudi. Najpomembnejša zavrnitev tistih, ki spodbujajo idejo, da islam uči smrt verskim odpadnikom je v naslednjem verzu:

Tistim, ki verujejo in potem ne verujejo, in spet verujejo in spet ne in svojo nevero še povečajo, Alah nikoli ne odpustil in jih ne bo vodil po pravi poti (Koran 4: 138)

Kazen za večkratno versko odpadništvo je, v bistvu, da jih Bog ne bo vodil po pravi poti. Ne omenja se ubijanje, tudi po drugem odpadništvu ne. Verz bi lahko preprosto rekel ’tiste, ki verujejo in potem ne verujejo…, je treba ubiti’, vendar tega ne pravi!

Zato religije, ki vsem veram in ozadjem na široko odpira vrata, da se družijo in učijo, medtem ko spodbuja svobodo vesti, ne zanima pranje možganov ljudi. Po drugi strani pa nas zanima dialog. Da, obstaja nekaj interpretacij religije, ki prepovedujejo svojim sledilcem, da bi se podučili o drugih religijah/brali druge svete zapise itd.

Ta ni ena od njih.

 

3) Ahmadijski muslimani verjamejo, da različne vere govorijo o istem Bogu

Obstaja še ena skupna splošna kritika religije: če bi Bog zares obstajal, zakaj bi dovolil, da obstaja toliko različnih religij? Pravzaprav veliko ateistov pravi, da je neverovanje v Alaha enako, kot če musliman ne bi verjel v Zevsa ali Thora. Vsi ne verujemo v nekatere bogove, pravijo, ateisti ne verujejo v nobenega od njih.

Vendar kot musliman verjamem v resnico Jezusa,as Mojzesa,as Bude,as Krišne,as Konfucija,as celo Sokrata,as in številnih drugih verskih reformatorjev. Opažamo, da so vsi ustanovitelji in reformatorji različnih velikih verstev učili zelo podobne koncepte, kot so univerzalni Stvarnik-Bog, razodetje in moralna dobrota. Ne mislimo, da so to naključja – mislimo, da je to zato, ker jih je neposredno navdihnil isti Bog, ki ga poimenujejo z različnimi imeni! Bog jim je dajal sporočila, ki so bila relevantna za njihov specifičen narod, za določeno časovno obdobje. Na žalost so se s časom njihova sporočila spremenila, kot pri igri gluhi telefon. Zato so nastale velike razlike, kot jih poznamo danes. Zato verjamemo, da je prišel islam – da bi združil vse ljudi za vedno v eno veliko duhovno družino!

 

4) Ahmadijski muslimani pravijo NE letečim konjem, ‘očkom na nebu’, samorogom, oblastnim džinom, Božičku in vsem tem pravljicam!

Še vedno se spomnim dneva, ko mi je neki ateist rekel, naj se vrnem k svojemu »očku na nebu«, ali ko je neki drug ateist vedno znova vztrajal, da islam uči, da verjamem, da je Prerok Mohamedsa letel na letečem konju. Veselilo vas bo, da je naš koncept Boga zelo daleč od ideje bradatega moža v halji, ki z neba meče strele in bliske. In razen, če ima umetna krila in je del holivudske filmske scene, tudi ne verjamemo v dejanske leteče konje. Za več informacij o našem pogledu na Boga morajo racionalisti pogledati v čudovito knjigo z naslovom »Our God: Proving the Existence of God by rational means«.

 

5) Ahmadijski muslimani predpisujejo zelo preprosto metodologijo, da bi sami odkrili Boga.

To je recept, ki sem ga sam preizkusil, in vodi posameznika v osebno gotovost v zvezi z obstojem Boga:

  • Skromnost
    • Biti skromen je ključno.
  • Čisti nameni
    • Če počnete to za šalo, sabotirate proces.
  • Povečajte dobrodelnost
    • Med svojo potjo donirajte denar, pomagajte sosedu, prostovoljite, bodite karseda prijazni.
  • Molite
    • Molite zjutraj, podnevi in posebej zvečer, ko je mirno in tiho. Zakaj ne bi preprosto in iskreno vprašali Boga, če je tam? To je močna molitev, ki jo lahko uporabite.
  • Bodite potrpežljivi in vztrajajte.
    • Če bi se olimpijski zmagovalci, Nobelovi nagrajenci in plazeči se otroci vdali ob prvem neuspehu, ne bi bilo olimpijskih zmagovalcev, Nobelovih nagrajencev in hodečih otrok!
  • Berite!

Ko se posameznik vztrajno in iskreno trudi z glavo in srcem, da bi odkril Boga, so rezultati gotovi. In zapomnite si, v Koranu je obljuba za tiste, ki resnično iščejo:

Ko te moji služabniki vprašajo po Meni, jim povej, da sem blizu; odgovorim klicu tistega, ki me kliče. Zato naj se tudi oni odzovejo Meni … (Koran 2: 187)