Ali Koran spodbuja terorizem?

Ali Koran spodbuja terorizem?

Dovoljenje za boj v samoobrambi v Koranu (22: 40–41) ni bilo dano samo za obrambo muslimanov, temveč tudi za obrambo kristjanov, judov in ljudi vseh verstev, pred terorjem, ki ga danes izvaja ISIS.

Samo dve skupini v naši družbi spodbujata mit, da »Koran uči terorizem«: protimuslimanski kritiki in ekstremisti ISIS. Eni in drugi se motijo.

Ta preprost zaključek prezre, da veliko skupin v veliko državah izkuša teror prav zdaj. Prezre mednarodno trgovino z orožjem z vplivnimi zahodnimi državami, ki sploh ne upoštevajo človekovih pravic, in je povzročila smrt več kot 60.000 otrok v Jemnu. In prezre dejstvo, da Somalci trpijo hudo lakoto, kar so preprosto prezrli tudi zahodni mediji – kot so prezrli sirsko krizo v zadnjih nekaj letih.

Po napadih v Egiptu, Londonu in Siriji kritiki vztrajno krivijo Koran s citiranjem domnevno ‘nasilnih’ verzov. Ne moremo razrešiti sirskih, jemenskih in somalskih grozot, dokler ne uporabimo pravice. Kriviti Koran za terorizem ni samo dokazljivo napačno, ampak tudi trati dragocene vire, ki bi jih lahko uporabili za končanje vojn in lakote.

Tri odločilna dejstva prikazujejo, da Koran ne dovoljuje terorizma. In medtem ko bodo islamofobi in ISIS ignorirali ta tri dejstva, jih bodo Koran, Prerok Mohamed in muslimani po vsem svetu še naprej zagovarjali.

  1. dejstvo

Koran je treba prebrati v celoti. Ko Koran (3: 8) pravi, »verjamemo mu, ves je od našega Gospoda,« ISIS in islamofobi naredijo samo izbor tistega, kar jim ustreza. Koran (3: 8) vnaprej razkriva ljudi, ki delajo tak izbor, za ‘sprevržene ljudi in razglaša, »… tisti, ki imajo v srcu sprevrženost, iščejo konflikte in napačno interpretirajo Koran«.

Vendar, ali ne pravijo nekateri verzi v Koranu, »ubijte jih, kjer jih najdete«?

Da in tako pridemo do drugega dejstva.

  1. dejstvo 

Islam je praktična vera in dovoljuje samoobrambo v nekaterih strogih situacijah. Kdaj? Naj Koran razloži.

Prvič, Prerok Mohamedsa in njegovi spremljevalci so v Meki skoraj trinajst let potrpežljivo prenašali silovito preganjanje. To vključuje triletni bojkot s stradanjem, zaradi katerega je pozneje umrla Prerokovasa žena Hadidža.ra Muslimani se niso uprli.

Potem je Prerok Mohamedsa poslal nekaj spremljevalcev, naj se zatečejo v Abesinijo pod krščanskim kraljem in se muslimani še vedno niso uprli. Tretjič, ko so Prerokovisa spremljevalci prosili, da bi se uprli, je Mohamedsa jasno odgovoril: »Nisem dobil dovoljenja za boj. In končno, ko je preganjanje postalo nevzdržno, so Mohamedsa in muslimani preprosto zapustili Meko – še vedno odločeni, da se ne bodo uprli.

Kot begunci so prehodili 240 milj skozi puščavo, da bi pobegnili terorizmu in končno prispeli v večinsko judovsko Medino. Če bi islam učil terorizem in vsiljeval šeriat, bi se to takrat pokazalo. Namesto tega je Prerok Mohamedsa z judi oblikoval ustavo Medine in ustanovil združeno sekularno državo.

Ekstremisti, ki so hoteli pobiti muslimane že v Meki, so jim sledili, da bi jih pobili v Medini. In zdaj – končno – Koran prvič spregovori o boju in dovoli muslimanom, da se branijo z bojem. Dovoljenje za boj, dano v Koranu (22: 40–41), je bilo dano le tistim, ki so bili napadeni. In boj ni bil le za obrambo muslimanom pred preganjanjem – temveč za obrambo kristjanov, judov in ljudi vseh verstev. Vsi naslednji verzi, ki govorijo o bojevanju, temeljijo na teh predpogojih, ki so jasno določeni za samoobrambo. Drugače je to samo izbiranje ustreznega, kar Koran prepoveduje kot sprevrženo.

Koran (2: 193–194) razglaša tudi, da se muslimani lahko borijo samo z aktivnimi bojevniki. To pomeni, čeprav sovražni bojevnik prosi za pomilostitev med bitko, jo mora dobiti. V islamu ‘nenamerna škoda’, iznakaženje ali mučenje ne obstajajo. Vsemu temu navkljub 3. dejstvo zada zadnji udarec Daeshu in islamofobni ideologiji.

  1. dejstvo 

Zdaj morda razumete, koga Koran misli, ko pravi, ‘ubijte jih, kjer jih najdete’. ‘Oni’ (‘jih’ iz prejšnjega stavka) so tisti teroristi, ki so preganjali ljudi zaradi njihove vere, jih izgnali iz domov in jih potem še ubijali v novih domovih.

Z drugimi besedami, ‘oni’ so blizu današnje ISIS. Koran dovoljuje pobijanje teroristov v samoobrambi, ker so začeli vnaprejšnjo vojno proti vam ali proti kristjanom, judom ali ljudem katerekoli vere. Vendar še takrat, če terorist odneha, Koran prepoveduje agresijo proti njemu. Ta nauk ni samo teorija, temveč je islamska zgodovina.

Prerok Mohamedsa je naredil nekaj izjemnega, ko se je po dvajsetih letih vrnil v Meko. Čeprav je utrpel brutalno preganjanje in celo umor svojih otrok, je ponudil popolno odpuščanje pod pogojem, da prebivalci Meke sprejmejo univerzalno svobodo vesti. Ni silil z islamom. Ni bojeval vojne. Ni zaprl mesta. Odpustil je.

Kot nemuslimanski zgodovinar Stanley Lane-Poole priča:

»Dan Mohamedovega največjega zmagoslavja nad sovražniki je bil tudi dan njegove največje zmage nad samim seboj. Prostovoljno je odpustil Kurejšem leta trpljenja in krutega zaničevanja, s katerim so ga prizadeli, in pomilostil vso populacijo Meke.«

To sta ljubezen in sočutje, ki ju uči Koran. Vsak pošten človek lahko vidi, da ISIS predstavlja Preroka Mohameda,sa kot tema predstavlja svetlobo; popolnoma si nasprotujeta.

Napačne predstave o islamu nastanejo, ker se ljudje učijo o veri iz naslovov novic, ne pa iz Korana in od Preroka.sa Preberite Koran, preberite Mohamedovosa biografijo.

Džihad (trud) izobraževanja pomeni zadnji udarec terorizmu in življenje univerzalnim človekovim pravicam. In vabim vas k temu resničnemu džihadu.