V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Džihad, napačno razumljen pojem

dzihad

Džihad pomeni prizadevanje in napor za dobra dela z namenom, da se vzpostavi bližina z Bogom. Pravi islam uči, da za nasilni džihad na svetu ni prostora. Koran navaja, da … kdorkoli ubije človeka …, naj bo, kot da je ubil celotno človeštvo (5: 33). Koran izrecno daje enako vrednost vsakemu človeškemu življenju.

  1. Džihad akbar (največji džihad).

To je džihad (prizadevanje) za samoreformacijo. Gre za prizadevanje proti skušnjavam, kot so pohlep, poželenje in druge posvetne skušnjave. Ta tip džihada je obvezen za vsakega muslimana v njegovem celotnem življenju. Tudi sam prerok Mohamedsa je zatrdil: Največji džihad je prizadevanje za samoreformacijo.

  1. Džihad kabir (veliki džihad)

To je džihad širjenja resnice, sporočila Korana. Koran nalaga muslimanom, naj širijo to sporočilo z modrostjo, toleranco in spoštovanjem do drugih. Proti njim si prizadevaj [s pomočjo Korana], veliki džihad (25: 53). Ravno to so besede Korana, ki osvetljujejo naravo džihada. Uporabljene morajo biti v skladu s pomenom Korana in njegovim sporočilom.

  1. Džihad asgar (najmanjši džihad)

To je džihad obrambne bitke. Koran ta tip jasno omejuje na izpolnitev določenih pogojev, hkrati pa prepoveduje kakršnokoli prekoračitev. Islam zavrača nasilen džihad, naj bo proti muslimanom ali nemuslimanom. Koran razlaga, da se je muslimanom dovoljeno boriti le v določenih primerih: Dovoljeno se je braniti tistim, ki so bili napadeni, saj jim je bilo po krivici prizadejano nasilje (22: 40). Islam dovoljuje bojevanje le v samoobrambi, in to šele potem, ko z vojno prvi začne agresor. V naslednjem verzu Koran dodatno pojasnjuje namen vojne: In če Bog ne bi branil nekaterih ljudi s pomočjo drugih, bi bili zagotovo porušeni samostani in cerkve in sinagoge in mošeje, v katerih se pogosto slavi Alahovo ime (22: 41). Zato je tudi takrat, ko je v samoobrambi vojna dovoljena, njen namen zagotoviti svobodo vsem religijam, ne le islamu.

DŽIHAD PERESA

Namesto nasilnega džihada se islam zavzema za nekrvav, intelektualni »džihad peresa« (del posameznikovega trajnega džihada, s katerim ta pridobi znanje), pri katerem gre za dialog verskih vprašanj, brez kakršnekoli prisile. Življenje preroka Mohamedasa ponazarja to verovanje. Ko je dejansko postal vladar Meke, je odpustil svojim nekdanjim preganjalcem, pod edinim pogojem, da spoštujejo svobodo veroizpovedi vseh ver – poganstva, judaizma, krščanstva in islama. Prvi razkriti verzi Korana pravzaprav kažejo, da je džihad peresa edina pot za širjenje islama: Beri v imenu tvojega Gospodarja, ki je ustvaril; ki je ustvaril človeka iz strdka krvi. Beri! In tvoj Gospodar je najbolj radodaren, On je učil človeka s peresom (96: 2–4). Poročano je, da je prerok Mohamedsa rekel: Črnilo učenjaka je svetejše kakor kri mučenca. Pravi islam torej zagovarja nenasilni džihad kot svoje temeljno načelo.