V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Ali je džihad res sveta vojna?

džihad sveta vojna

Ne. Namen džihada je razvoj miroljubne družbe s pomočjo osebnega preporoda muslimanov, s katerim naj bi dosegli višje standarde pravičnosti in širili nauke o miru, pravičnosti, strpnosti in spoštovanju drugih ver ter njihovih privržencev. Muslimani se lahko borijo le v samoobrambi, če so napadeni zaradi svoje vere ali jim je kratena pravica do čaščenja Boga. Gre torej za samoobrambno dejanje, in ne napad. Če želi napadalec prekiniti spopad, ga morajo zavoljo miru prekiniti tudi muslimani:

Če bodo oni naklonjeni miru, bodi tudi ti! In zaupaj v Alaha, saj zares vse sliši in vse ve! (Koran 8: 62).

Primer ustanovitelja islama, preroka Mohameda,sa je odličen dokaz te miselnosti. Po osmih letih v izgnanstvu in obrambi pred zatiralci, ki so želeli pobiti muslimane in izbrisati islam, je Preroksa pomilostil vse prebivalce Meke. Vsem je omogočil tudi versko svobodo. Nekateri prebivalci Meke so bili nad tem tako presenečeni, da sprva niso verjeli in so še naprej bežali, med njimi tudi eden od vodij, Ikrama. Ponj je poslala njegova žena, ki mu je zagotovila, da je osebno govorila s prerokom Mohamedom,saki je potrdil resničnost pomilostitve. Ikrama se je, še vedno prestrašen, vrnil, a ko je sprevidel dejstva, je bil tako navdušen, da se je spreobrnil v islam. To je tipičen primer širjenja islama med pripadniki drugih ver v njegovi zgodnji zgodovini.

Muslimanska vojska se je bojevala, da bi zaščitila svoje prebivalce, tudi tiste, ki niso bili muslimani. Številni judovski in krščanski zgodovinarji so večkrat pričali o verski in miselni svobodi v muslimanskih državah v Španiji, Iraku, Arabiji, severni Afriki in Siriji v zgodnjih stoletjih.

Koran je uporabil besedo džihad 34-krat, da bi v največji možni meri izrazil idejo prizadevanja, da se posameznik izpopolni, izboljša družbo ali obrani idejo svobode vesti. Prerok Mohamedsa je tako na primer uporabil besedo džihad pri sklicevanju na služenje posameznikovim staršem, izvajanju hadža (romanja) in obrambni vojni za svobodo vesti. Mohamedsa je prav tako, ko se je vrnil iz bitke, razglasil, da je džihad za izpopolnitev samega sebe nadrejen džihadu za obrambo svobode vesti. »Od manjšega džihada se vračamo k večjemu džihadu.«

Koran prav tako prepoveduje boj proti katerikoli mirovni skupini, večkrat poudarja pomembnost svobode vesti in dovoljuje bojevanje zgolj zato, da se ubrani svobodo vesti in da se ubrani pred agresorjem. Koran prav tako poudarja, da nobena religija nima monopola nad odrešenjem in podpira ekumenizem.