Religija miru in gibanje Ahmadija
Na koncu bi vsem iskalcem miru oznanil radostno vest, da je samo islam vera, ki zagotavlja mir na vseh področjih in stopnjah: individualni, družbeni, ekonomski, državni in naddržavni. Beseda islam dobesedno pomeni mir in tisti, ki postane musliman, ne vstopi v varna nebesa sam, ampak jih zagotovi tudi za druge. Ogne se vsakemu dejanju, ki lahko vodi h grehu in razdoru. Sveti Preroksa je dejal, da je musliman tisti, čigar beseda in dejanje ne škodita drugim.48 Pomemben nagovor Svetega Preroka,sa podan malo pred njegovo smrtjo in po poslednjem romanju, kakor se je kasneje le-to poimenovalo, je večna listina miru za vse človeštvo. Islam zapoveduje mir ne samo med ljudmi, ampak tudi med človekom in njegovim Stvarnikom, torej muslimanova beseda in dejanje ne obvarujeta samo drugih ljudi, ampak tudi njega samega pred Božjo jezo in grajo, zasluženim povračilom kot posledico zagrešenih prestopkov. Musliman doseže svoj mir na tem svetu in ta se nadaljuje tudi v onostranstvu.
Če narodi sveta sledijo naukom islama, potem jih ti lahko povsem obvarujejo pred razdorom in uničenjem. Islam je živa vera in zatrjuje, da lahko vzpostavi odnos med človekom in Bogom na enakem nivoju kot pred davnimi časi. Islam razodetja in zveze z Bogom ne obravnava kot nekaj preteklega. Verjame, da so poti duhovne blaženosti, ki so jim sledili Noe,as Abraham,as Mojzesas in predvsem islamski Prerok,sa še vedno dostopne in klic tistim, ki si želijo zveze z Bogom.
Gibanje Ahmadija
Gibanje Ahmadija verjame, da so bile prej podane navedbe izpolnjene v našem času, v osebi utemeljitelja Hadrata Mirze Ghulama Ahmada,as ki je bil rojen leta 1835 v oddaljeni indijski vasi. Spodbudila ga je Božja milost, da je stopil na pot pobožnosti in pravičnosti in bil – strogo sledeč islamskim naukom – blagoslovljen s prijateljsko zvezo z Vsemogočnim. Prejel je Božje razodetje, ki je prav tako oblikovalo osnovo njegovih številnih napovedi, katerih nezmotljiva uresničitev se je nadaljevala po njegovi smrti.
V skladu z Božjim navodilom je leta 1889 ustanovil islamsko gibanje Ahmadija in za seboj zapustil predano in cvetočo skupnost učencev, ki šteje več sto tisoč članov, in odšel iz tega zemeljskega bivališča leta 1908. Njegovo poslanstvo se nadaljuje in skupnost ves čas vodijo izvoljeni nasledniki.
Pri opisovanju svojega poslanstva je ustanovitelj gibanja dejal:
Poslan sem bil, da bi dokazal, da je samo islam živa religija. In bil sem blagoslovljen z duhovnimi močmi, ki pomagajo nemočnim drugih ver in tudi tistim med nami, ki so duhovno slepi. Vsakemu nasprotniku lahko nazorno pokažem, da je Sveti Koran čudež v svojih naukih, v razsvetljenem védenju, v globokem in občutljivem uvidu ter v svoji dovršeni govorniški spretnosti. Čestokrat presega Mojzesove in Jezusove čudeže.49
Nadalje pravi:
Jaz sem luč v temi te dobe. Ta, ki mi bo sledil, bo rešen pred jamami in rovi, ki jih koplje satan, da bi ujel tiste, ki blodijo v temi. Poslal me je, da bi nežno in mirno vodil svet k Edinemu Pravemu Bogu in ponovno vzpostavil moralno odličnost islama. Dani so mi bili nebeški znaki, da potešim tiste, ki iščejo resnico.
Zdaj bom končal svoj govor z drugim citatom iz zapisov ustanovitelja gibanja Ahmadija, ki je poziv vsemu človeštvu:
Ogledalo, skozi katero lahko vidimo To Veličastno Bitje, je Njegova zveza s človekom … Naj tisti, katerih duše hrepenijo po resnici, vstanejo in iščejo. Z vso iskrenostjo vam povem, da če duše odkrito iščejo in srca resnično čutijo žejo po resnici, potem morajo ljudje iskati pravi način in pravo pot. Ampak kako najti to pot in kako dvigniti ta zastor? Vsem iskalcem zagotavljam, da o tej poti samo islam podaja radostne vesti, kajti vsi drugi so dolgo nazaj zapečatili Božje razodetje. Ampak bodite gotovi, da Bog tega pečata ni postavil: to je zgolj izgovor, ki si ga je v svoji prikrajšanosti omislil človek.
Resnično ni mogoče gledati brez oči ali slišati brez ušes in na enak način je brez pomoči Svetega Korana nemogoče ugledati obraz Ljubljenega. Bil sem mlad in zdaj sem se postaral, ampak nikoli nisem spoznal koga, ki bi pil prvobitni duhovni napoj iz drugega, razen iz tega svetega izvira.51
Brez dvoma je ta klic poživljajoče sporočilo za vsako dušo, ki išče pravo resnico.
48. Buhari − Kitabul Iman.
49. The End of Atham, Ruhani Hazain v zv. 11, str. 345, 346.
50. Jesus in India, Ruhani Hazain v zv. 15, str. 13.
51. The Philosophy of the Teachings of Islam, Ruhani Hazain v zv. 10, str. 442−443.