V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Razločevalne značilnosti islama so zelo obširno področje in uspel sem se ukvarjati s samo nekaterimi vidiki, ki sem jih izbral za to predstavitev. Čas nam dopušča le bežno omembo določenih drugih vidikov, ki jih ne želim prezreti:

  • v  Islam razume Boga kot Stvarnika vesolja in predstavlja Njegovo Enotnost s skrajno preprostimi izrazi, celovito in privlačno, tako za podeželana kot za izobraženca. Islam imenuje Boga Popolno Bitje, je praizvor vseh vrlin in ni omadeževan. On je živi Bog, Kdor se pojavlja vsepovsod in Kdor ljubi Svoje stvaritve ter prisluhne njihovim prošnjam. Potemtakem se, kot že prej, sporazumeva s človeštvom in ni preprečil neposrednega dostopa do Sebe.
  • v  Islam pravi, da med Božjo besedo in Njegovim dejanjem ni protislovij. To nas torej osvobaja tradicionalnega nasprotja med znanostjo in religijo in ne zahteva, da človek verjame v kar koli onstran zakona narave, ki ga je določil On. On nas spodbuja k razmišljanju o naravi in o prijaznem ravnanju z njo, kajti vse je bilo ustvarjeno v korist človeštva.
  • v  Islam ne postavlja praznih zahtev ali nas sili, da bi verjeli v nekaj, česar ne razumemo. Svoje nauke podpira z razumom in z razlago, ki zadosti našemu umu in poteši tudi globine naše duše.
  • v  Islam ne temelji na mitih in folklori. Vabi vsakogar, da se sam prepriča, in priznava, da je resnica na takšen ali drugačen način zmeraj preverljiva.
  • v  Razodeta knjiga islama je edinstvena in to jo razlikuje od vseh drugih ver. Kljub skupnim, več stoletij trajajočim prizadevanjem njegovi nasprotniki niso bili kos niti majhnemu delčku te osupljive knjige. Njena vrednost ni samo v literarni dovršenosti, ampak tudi v enostavnosti in celovitosti naukov. Sveti Koran razglaša, da je sam najboljši nauk − trditev, ki je ni postavila nobena druga razodeta knjiga.
  • v  Sveti Koran trdi, da združuje najboljše značilnosti zgodnjih spisov in da njegovi zvitki obsegajo vse trajne in celovite nauke. Sveti Koran pravi:

Na njih so zapisane trajne zapovedi.44

To je resnično zapisano na starodavnih listih − na listih Abrahamovih in Mojzesovih.45

  • v  Razločevalna značilnost islama je ta, da je njegova razodeta knjiga napisana v živem jeziku. Ali ni nenavadno, da so jeziki vseh ostalih razodetih knjig ali mrtvi ali niso več v splošni rabi? Živa knjiga, kot se zdi, mora biti v živem in vsevečnem jeziku.
  • v  Druga značilnost islama je, da je njegov Preroksa izkusil vse možne stopnje človeškega izkustva, začenši s siromašnim in osirotelim otroštvom, končal pa kot vladar svojega ljudstva. Njegovo življenje je zelo natančno izpričano in odraža neprimerljivo vero v Boga in neomajno žrtev na njegovi poti. Imel je polno in razgibano življenje in zapustil je zgled vzornega delovanja na vseh področjih človekovega prizadevanja. To je edino primerno in prav, kajti bil je živa razlaga Svetega Korana in z lastnim zgledom je osvetlil pot človeštva za vse prihodnje čase − to je vloga, ki je ni ustrezno izpolnil noben drugi prerok.
  • v  Naslednja značilnost islama je številčnost njegovih prerokovanj, ki so se skozi zgodovino uresničila in okrepila vero njegovih slednikov v obstoj Vsevednega in Živega Boga. Ta proces se nadaljuje v današnji čas, kar se kaže v nedavnem odkritju faraonovega ohranjenega telesa, ki je Mojzesaas in njegovo ljudstvo izgnal iz Egipta. Naslednji novejši primer prerokbe Korana govori o razvoju novih sredstev uničevanja, pri katerih se ogenj zapre v majhne delce, ki se lahko, preden s silovitostjo eksplodirajo, razširijo in delujejo, kar lahko povzroči uničenje gora.
  • v  Druga značilnost islama ob omembah prihodnjega življenja in življenja po smrti napoveduje tudi prihodnje svetovne dogodke, katerih uresničitev utrjuje vero njegovih slednikov v življenje po smrti.
  • v  Islam se razlikuje od drugih ver v zagotavljanju celovitega kodeksa ravnanja za posameznika, skupnost in mednarodne posle. Ta navodila obsegajo vsako možno situacijo in zajemajo tudi odnos med mladimi in starimi, med delodajalcem in delojemalcem, med družinskimi člani, med prijatelji in partnerji in celo med nasprotniki. Izražena pravila in načela so resnično univerzalna in so že kljubovala zobu časa.
  • v  Islam razglaša popolno enakost med ljudmi, ne glede na kasto, prepričanje in barvo. Edino merilo časti, ki ga sprejema, je krepost, in ne rojstvo, bogastvo, rasa ali barva. Sveti Koran pravi:

Najbolj plemenit je v očeh Alaha tisti, ki je najbolj bogaboječ! 46

In nato:

Kdor dela dobro in je vernik − naj bo moški ali ženska − bo vstopil v Raj. Tam bo na veke živel v obilju.47

  • v  Islam predstavlja opredelitev dobrega in zlega, kar ga loči od vseh drugih ver. Islam ne izhaja iz tega, da so naravne človeške strasti zlo, temveč uči, naj bodo naša naravna nagnjenja naravnana in usmerjena h konstruktivnosti in družbeni koristnosti.
  • v  Islam ni dal ženskam le pravice do dedovanja lastnine, temveč tudi enake pravice kot moškim, in to ob upoštevanju posebnih značilnosti njihove anatomije in njihove ekskluzivne odgovornosti pri rojevanju in vzgoji otrok.

44.            Sveti Koran 98:4.
45
.            Sveti Koran 87:19−20.
46
.            Sveti Koran 49:14.
47
.            Sveti Koran 40:41.