Pet islamskih naukov v pomoč pri zaustavitvi koronavirusa
Živimo v času brez primere. Za večino izmed nas se je svet skorajda čez noč spremenil. Narodi in vlade so sredi boja za zaustavitev izbruha pandemije ter ohranitev ekonomske in družbene harmonije. Posamezniki pa se spopadajo s težavami pri ohranjanju svojega fizičnega in duševnega zdravja.
Vlada Združenega kraljestva, kot tudi večina drugih po vsem svetu, je sprejela večstopenjski pristop pri spopadanju s trenutno pandemijo koronavirusa. Vladna spletna stran gov.uk navaja:
Temeljni cilj je uvajanje postopnih ukrepov za zadrževanje, odložitev in ublažitev morebitnih izbruhov z uporabo raziskav za informiranje o razvoju politike.
Čeprav lahko to marsikoga preseneti, pa takšne politike odražajo prastare islamske smernice za zaustavitev širjenja bolezni. In ravno države, ki so v boju s trenutnim izbruhom najuspešnejše, so tiste, ki najbolj sledijo islamskim smernicam.
PRVI KORAK: OSEBNA HIGIENA
Prvi vidik navodil Preroka Mohameda, mir naj bo z njim, se nanaša na posameznika. Islam daje velik poudarek osebni higieni in čistoči. Prerok, mir naj bo z njim, je svoje privržence učil:
Čistoča je del vere.
Islam nadalje uči, da se je treba pred vsako od petih dnevnih molitev temeljito umiti. Zanimivo je, da je Center za nadzor bolezni (angl. Centre for Disease Control – CDC) javnosti svetoval naslednje:
Osemdeset odstotkov okužb se širi prek rok. Dokazano je, da umivanje rok vsaj petkrat na dan znatno zmanjša pogostost prehladov, influence (gripe) in drugih okužb. Ne samo, da vam bo to pomagalo ohranjati zdravje, temveč bo tudi preprečilo širjenje nalezljivih bolezni na druge.
Dejanje, ki je bilo tisoč štiristo let obvezno za vsakega muslimana, je torej zdaj jasno podkrepljeno z znanstvenimi dokazi o učinkovitosti pri omejevanju širjenja okužb, vključno s koronavirusom.
V pripovedi lahko nadalje beremo: »Kadar je Alahov poslanec kihnil, si je usta pokril z roko ali kosom blaga.« Takšni nasveti o zaščiti ustnega in nosnega predela, da bi preprečili širjenje kapljic, ki vsebujejo virus, in zajezili trenutno pandemijo, so danes zelo pogosti.
Umivalnik pred mošejo v Istanbulu, značilen za mošeje po vsem svetu
DRUGI KORAK – LOKALNA ZAJEZITEV ŠIRJENJA OKUŽB
V drugem koraku je prerok, mir naj bo z njim, dal navodila, kako zajeziti bolezen znotraj določenega kraja:
Okuženim ljudem ne smemo dovoliti stika z zdravimi. (Sahih Muslim: #2221)
Tako je ustanovitelj islama učil v zvezi z živalmi in njihovimi lastniki. V sodobnem smislu, če bi to veljalo za ljudi, bi to pomenilo omejevanje socialnih stikov in samoizolacijo. Južna Koreja je takšen pristop v kombinaciji z možnostjo množičnega testiranja sprejela z velikim odobravanjem. V mobilnih enotah so nemudoma začeli testirati na tisoče ljudi, tudi asimptomatske posameznike. Tako so odkrili obolele in jim ustrezno predpisali karanteno.
Poleg tega so z aplikacijo za sledenje, Corona 100m, državljane, ki živijo na razdalji 100 m od znanih okuženih, javno obveščali o naslovu posamezniko, pozitivnih na koronavirus.
Državljani so prejeli tudi podrobne informacije o tem, kje so se okuženi bolniki gibali v zadnjih dneh ali koga so v tem času obiskali, prav tako pa so lahko pristojni organi ustrezno izsledili in testirali vse tesne stike okuženih bolnikov.
Posledično se je država pri zajezitvi bolezni in preprečevanju smrti odrezala bistveno bolje od mnogih drugih.
TRETJI KORAK – PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽB NA MEDNARODNI RAVNI
Prerok Mohamed, mir naj bo z njim, je predlagal tudi obsežne ukrepe za zaustavitev širjenja epidemij v različne dežele:
Če slišite za izbruh kuge v deželi, ne vstopajte vanjo; če pa kuga izbruhne na mestu, kjer ste, ne zapustite tega mesta. (Sahih Buhari: #5728)
Čeprav bi morda nekateri ta nasvet kritizirali in ga označili za preveč očitnega ali poenostavljenega, pa bi lahko ta ukrep, če bi ga upoštevali v celoti, izbruh bolezni COVID-19 zajezil veliko bolj učinkovito kot sedanji, pogosto polovičarski ukrepi. Na primer, čeprav se je letalski promet znatno zmanjšal, potniki v Združenem kraljestvu in ZDA še vedno uporabljajo letališča, pri čemer jih ne pošljejo v karanteno ali na testiranje.Če bi bile takšne omejitve v veljavi že ob začetku pandemije, bi lahko njeno širjenje na mednarodni ravni močno upočasnili ali celo preprečili.
ČETRTI KORAK – RAZISKAVE
Veliko verzov Korana je namenjenih spodbujanju vernikov k proučevanju narave in k temu, da racionalno razmišljajo o Božjem stvarstvu. Po preroku Mohamedu, mir naj bo z njim, je »dolžnost vsakega muslimana – moškega in ženske – pridobivati znanje«.
Čeprav se je to navodilo v glavnem nanašalo na duhovno znanje, je bilo posvetno znanje neizogiben stranski učinek pismenosti, radovednosti in intelektualne angažiranosti. Poleg tega je bilo pridobivanje znanja nujno za služenje človeštvu na način, ki je pri muslimanih spodbujan.
Druga pripoved pravi:
Tisti, ki gre naprej v iskanju znanja, gre v smeri Alaha (Boga), dokler se ne vrne s svojega poslanstva. (Sunan At–Tirmidi)
V prvih nekaj stoletjih po ustanovitvi islama so muslimanski narodi natančno sledili tem navodilom; muslimanka Fatima Al-Fihri pa je v Fesu, mestu v Maroku, celo ustanovila prvo univerzo Al-Qarawiyyin.
Na žalost so »islamski« narodi v tem pogledu že zdavnaj zaostali. Protiznanstvena stališča, ki jih zavzemajo nekateri vodilni muslimanski kleriki, kategorično izpodbijajo stališče Korana, ki uči ljudi, da naj preučujejo Božje stvarstvo in svoje znanje uporabljajo v korist drugih.
Tako torej tisti znanstveniki, ki opravljajo raziskave ter prispevajo k zdravljenju in razvoju cepiv, delajo tisto, kar Koran podpira in spodbuja.
To stališče podpirajo tudi besede Mirze Ghulama Ahmadaas, ustanovitelja Muslimanske skupnosti Ahmadija, ki je pred stoletjem preživel veliko epidemijo kuge v Indiji. Brez dvoma je podprl svojo vlado in program cepljenja, ki se je takrat vzpostavil:
Nobenega dvoma ni, da je do zdaj cepljenje daleč najboljše fizično sredstvo, ki ga je odkrila vlada, in ni mogoče zanikati, da se je to zdravilo izkazalo za učinkovito. Dolžnost vseh subjektov je, da uporabijo sredstva, ki so jim na voljo, da lahko vlado razbremenijo bolečine, ki jo ta čuti zanje. (Noetova barka: Vabilo k veri)
Namigovanja številnih ateistov v današnjem času, da islam nasprotuje znanosti, so povsem neutemeljena. V primeru COVIDA-19 bo odkritje cepiva verjetno pomenilo velik preboj in bo na koncu najučinkovitejše dejanje pri reševanju življenj.
Al-Qarawiyyin Madrasa je bil izobraževalni inštitut, ki ga je leta 858 ustanovila Fatima Al-Fihri
PETI KORAK – MOLITEV
Kot bi do sedaj že moralo biti jasno, islam zagovarja številne ukrepe za javno zdravje, ki pomagajo zaustaviti pandemijo, in tudi daje navodila posameznikom in državam, kako pomagati drugim. V nasprotju z nekaterimi drugimi verskimi skupinami dobro obveščeni muslimani nikoli ne bi rekli, da bi se morali v takem položaju boriti le z »mislimi in molitvami«.
Pravzaprav, ko je bil Prerok Mohamed, mir naj bo z njim, od beduina pozvan, naj priveže svojo kamelo ali pa jo zapusti in zaupa Alahu, mu je ta rekel: »Priveži svojo kamelo in zaupaj v Alaha«.
Uporaba naših od Boga danih sposobnosti za zaustavitev bolezni je lastna oblika molitve. Pri vsem, kar počnemo, se za dobre rezultate zanašamo na Boga. Vendar pa islam uči tudi to, da naj ljudje molijo in prosijo Boga za zaščito in varstvo. Bog tega ni dolžan sprejeti, lahko pa to stori iz usmiljenja. Ahmadijska muslimanka Reem Ikhlaf je nedavno poudarila učinkovitost molitve.
Za tiste vernike, ki jih virus doleti ali mu podležejo, to ni kazen. Prerok Mohamed, mir naj bo z njim, je rekel, da je tudi trn lahko preizkus grehov. Rekel je tudi:
Čudovit je primer vernika; vse je zanj dobro in tako je samo zanj. Če doživi kaj prijetnega, je hvaležen Bogu in to je dobro zanj; če pa doživi stisko, je neomajen, in to je prav tako dobro zanj. (Sahih Muslim: #2999)
Islam torej ljudem daje okvir, znotraj katerega lahko razumejo svoje trpljenje. Daje nam tudi način – molitev – za lajšanje našega individualnega in nacionalnega trpljenja.
ZAKLJUČEK
Mlad častnik, ki se je pravkar vrnil z bojne fronte v Flandriji, pravi: »V premeru pol milje od jarkov v prvi bojni liniji ni ateistov.« Moški se lahko posmehujejo in so brezbrižni, kadar se zdi, da je smrt daleč stran, rezervirana za neko višjo starost. Toda zresnijo se potem, ko se lahko nenadoma spusti z oblakov ali vznikne iz ‘nikogaršnje zemlje’. (Saint Andrews Cross, februar 1918)
Medicinski preboj in napredek na področju javnega zdravja sta v zadnjih desetletjih omogočila, da ljudje živimo dlje, kot kadarkoli prej. Materialni napredek pa je v nas vzbudil občutek samozadovoljstva, celo nepremagljivosti. Seveda, ko čutimo, da imamo svojo usodo pod nadzorom, ko se lahko svobodno sprehajamo in živimo lahkotno, se lahko mnogi počutijo preveč pomembne, da bi razmišljali o obstoju višje sile. In tudi če razmišljamo o tem, domnevamo, da ta Moč miruje, in jo preglasijo človekove znanstvene in tehnološke sposobnosti. Zdaj pa se vsa ta čustva hitro razkrivajo ob dejstvu, da lahko majhen organizem, zgolj virus, uniči skoraj vse, kar nam je drago.
Islam ljudi opominja na njihove omejitve in na dejstvo, da Božja moč prekaša vse, kar imamo. V tem smislu se muslimani naučijo več molitev, da bi se jim v srce vsadili ponižnost in perspektiva.
Alah moj, ki imaš vso oblast! Ti daješ oblast, komur hočeš, in odvzameš oblast, od kogar Ti hočeš. In daš ponos, komur hočeš, in ponižaš, kogar hočeš. V Tvoji roki je vse dobro. Ti si zares zmožen storiti karkoli. Ti storiš, da noč preide v dan in da dan prestopi v noč, daješ živo iz mrtvega in mrtvo iz živega ter oskrbuješ, kogar hočeš, brez kakršnegakoli računa. (Koran 3: 27–28)
Tako kot se je to dogajalo med svetovnima vojnama, se tudi sedaj soočamo s svojo smrtnostjo. Kot pravi priljubljen rek: »v lisičjih luknjah ni ateistov«.
Glede na težave, s katerimi se soočamo in zaradi katerih smo prisiljeni biti stran od svojih običajnih shajališč, bi bil morda zdaj pravi čas, da se znova povežemo s svojim duhovnim jazom. Morda bi lahko nekaj časa preživeli v molitvi in vzpostavili povezavo z Bogom, edinim bitjem, ki nas lahko na koncu reši preizkušenj tako v življenju kot v smrti.
Medtem ko molimo za njen hiter konec, ta pandemija daje naši družbi nekaj zelo potrebne perspektive