Kako moliti k Bogu

COVID-19 in zaustavitev javnega življenja sta spremenila življenje vseh nas. Namesto da bi uživali v lepotah sveta, se moramo prilagajati bivanju v zaprtih prostorih. Mnogi se počutijo prazne, osamljene, celo obupane. Od začetka zaustavitve javnega življenja pa ljudje po nedavnih statističnih podatkih na Googlovem iskalniku pogosteje iščejo besedno zvezo »kako moliti«. Telegraph trdi, da so iskalni ukazi za molitve pri Googlu v času pandemije dosegli najvišjo zabeleženo raven doslej.

V ozadju virulentne pandemije, ki je (v času pisanja tega članka) vzela življenja že več kot 800.000 ljudi po vsem svetu, ni nenavadno, da se ljudje zatekajo k molitvi. Zaradi trpljenja in osamitve vsi postajamo bolj duhovno premišljujoči. Razvijamo željo po izboljšanju svojega položaja in v nas raste hrepenenje po odkrivanju resničnega namena našega obstoja. Težavam, s katerimi se soočamo, želimo pripisati pomen, saj smo se sprijaznili z našo minljivo naravo. Mnogi smo se znašli v stanju, ko občutimo globoko željo po povezovanju in transcendenci, ki prihaja na površje.

Torej, če tudi vas, dragi bralec, vznemirjajo okoliščine – če vas prevzema neznana želja, da bi segli dlje – je ta prispevek ravno pravšnji za vas. Je vodnik o tem, kako moliti in najti Boga.

KAJ JE MOLITEV?

Molitev je univerzalna, brezčasna praksa, ki jo zagovarjajo vsa večja verstva kot sredstvo za povezavo z Višjim bitjem. Ne glede na to, ali je bil to Mojzes^as na gori Sinaj, Jezus^as v vrtu Getsemani ali Mohamed^sa, ki se je umaknil v jamo Hira, so Božji ljudje, mir naj bo z vsemi njimi, vedno iskali svojega Stvarnika s pomočjo molitve. V svoji najenostavnejši obliki je molitev način iskanja Boga in vzpostavljanja odnosa z Njim.

Zakaj moliti? Navsezadnje lahko vadimo pozornost in pomirimo svojo tesnobo, ne da bi se morali usmerjati proti Bogu, kar s seboj prinaša dodatno težo pomena ali namena.

Molitev ni tukaj zato, da bi preprosto ujela trenutek miru; njen namen je duhovna povezanost in preoblikovanje samega sebe. Molitev, ki je daleč od votlega rituala, je približevanje Bogu, tako da lahko On seže navzdol. Ta proces pa nujno vodi do samopreoblikovanja. Ko želimo vzpostaviti odnos z Bogom, ga lahko prepoznamo po njegovih lastnostih, razmišljamo o njih in jih nato sami posnemamo, kolikor le lahko. Molitev tako spodbuja delovanje v smeri moralne in duhovne preobrazbe in nam omogoča odnos z živim Bogom, Stvarnikom vesolja.

Vsi preroki večjih verstev so izrazili potrebo po molitvi, kar ji daje velik pomen; molitev ni vezana na doktrino ali dogmo, temveč izraža željo vsakega izmed nas, da se povežemo s svojim Stvarnikom, popolnim Bitjem, v rokah katerega je naš obstoj.

Ker smo ostali neizpolnjeni, grebemo in hrepenimo po izpolnitvi te želje – vedno želimo nekomu pripadati, se ukoreniniti v materialističnih motnjah, vendar se vračamo s tiho frustracijo. Namen molitve je delno tudi v tem, da zadovolji to prirojeno željo po pripadnosti s prepoznavanjem našega statusa kot dela stvarstva in s tem neločljivega odnosa z našim Stvarnikom.

UNIVERZALNA MOLITEV

Islam kot najnovejša glavna vera ponuja obsežno razumevanje Boga – Enega Boga, ki je razkril vsa glavna verstva. To je edina vera, ki potrjuje resnico vseh božjih prerokov, pa naj bo to Krišna, Buda, Konfucij, Zaratustra, Mojzes, Abraham ali Jezus, mir naj bo z vsemi njimi, zato je musliman dolžan potrditi resnico v izvirnih naukih vseh prejšnjih prerokov. Po islamu je bil to tisti Bog, ki je skozi zgodovino poslal tisoče prerokov po vsem svetu, da bi razglašali Njegov obstoj ter dajali ljudem moralna in duhovna navodila.

Koran se v tem duhu univerzalnosti odpira z molitvijo, ki Boga nagovarja kot »Gospodarja vseh svetov«, to pa je vabilo ljudem vseh veroizpovedi in ljudem brez vere, da prepoznajo svojega Stvarnika.

Tu je molitev:

»Vsa pohvala Alahu, Gospodarju vseh svetov,
najbolj Milostnemu, najbolj Usmiljenemu,
Vladarju Sodnega dne,
Samo Tebe častimo in samo od Tebe pomoč iščemo,
Vodi nas na pravo pot –
pot tistih, ki si jih blagoslovil, in ne tistih, ki so zaslužili srd, niti tistih, ki so zablodili.«

Molitev že od samega začetka vzpostavlja naš odnos z Bogom – dar Stvarnika Svojemu stvarjenju. Izraz Gospodar (Rabb) vseh svetov govori o univerzalnosti islama. Bog ni tukaj samo za eno ljudstvo, ampak za celotno stvarstvo na vseh ravneh obstoja. Izraz Rabb pomeni gospodarja, stvarnika, razvijalca in vzdrževalca. Bog torej ni samo Gospodar vseh stvari, ampak jih tudi razvija do najvišjih stopenj popolnosti in ohranja njihov obstoj.

Božje stvarstvo je uročljivo in molitev človeku omogoča, da se duhovno približa njegovemu Veličanstvu

Molitev nadalje predstavi božje lastnosti, da ga lahko bolje razumemo. On je Milosten brez naših prošenj in Usmiljen, ko nagrajuje naša borna prizadevanja. Biti Vladar sodnega dne določa Božje usmiljenje. Za razliko od zemeljskega sodnika, ki ga zavezuje vladavina prava, lahko Gospodar vseh odpusti zločine in žrtvi podeli takšno nagrado, da se izogne vsem pritožbam. »Njegovo Usmiljenje zajema vse stvari,« pravi Koran, kar pomeni, da kjerkoli v življenju smo, se lahko kljub svojim neuspehom vedno obrnemo k njemu.

Molitev, ki se preusmeri v prvo osebo, ko nagovarja Boga, nadaljuje s prepoznavanjem našega stanja odvisnosti od Njega – samo od Tebe pomoč iščemo. Nazadnje, po predstavitvi in priznanju hvalevrednih Božjih lastnosti, je nanj naslovljena še molitev – Vodi nas na pravo pot. Tako pobožni kot šibki v veri potrebujejo to molitev, ker so stopnje bližine Bogu neskončne. V našem prizadevanju po napredovanju do Boga namreč vedno potrebujemo vodenje na prave poti, saj nam to predstavlja občutek naravnosti – zato molimo za najkrajša in najučinkovitejša sredstva, da bi dosegli naš cilj. Nato prosimo še, naj ne bomo med tistimi, ki prek prerokov zavračajo Božje vodstvo, niti med tistimi, ki ga sprejemajo, potem pa zaidejo daleč stran od prave poti.

Lepota te molitve je v njeni povezovalni naravi. Je Božje povabilo, da spregovorimo z Njim, in je molitev, ki resnično nagovarja vse ljudi ne glede na barvo, vero ali kulturo. Njena univerzalna dostopnost z intuitivnim občutkom za Boga je popoln način, da začnemo pot do Njega.

KAKO NAJTI BOGA

Pot do Boga je pot potrpljenja in molitve, kar potrjujejo naslednje besede:

»O, vi, ki verujete! Pomagajte si s potrpljenjem in molitvijo! Zares Alah je s potrpežljivimi.« Koran 2: 154

Vrstni red, v katerem zgornji verz omenja, kako poiskati pomoč, ni brez pomena. Molitve so lahko učinkovite le, če jih izpolnjujemo s fizičnim naporom, pri čemer za dosego cilja uporabimo vse svoje sposobnosti. Tako kot doseganje česarkoli vrednega v posvetnem življenju zahteva predanost in zavzetost, enako velja, ko si prizadevamo za negovanje odnosa s Stvarnikom vesolja.

Da bi našli Boga, morate v to prizadevanje vlagati tako notranji kot zunanji trud – namera mora voditi v akcijo. Priporočamo, da v času molitve dajete pogoste, majhne vsote za dobrodelnost in opravljate druga dobra dela. Zakaj? Da bi našli Boga in spoznali njegovo ljubezen, morate pritegniti njegovo pozornost. Duhovna lepota je v tem, da se preoblikujete in postanete bolj pravični, in dobrodelnost naredi točno to. Dobrodelno dejanje namreč ni nikoli enkratno – spodbuja dobro voljo v nas samih in navdihuje druge, da delajo enako. S tem, ko izkazujemo iskreno ljubezen do Njegovega stvarstva, pa privlačimo Stvarnikovo ljubezen.

Kako dolgo naj bo obdobje molitve in duhovnega truda? Predlagamo, da začnete s 40 dnevi, pri čemer zgornjo molitev opravite enkrat ali dvakrat na dan. Če boste to počeli iskreno, je to dovolj dolgo, da Bogu pokažemo, da to ni zgolj muha, ampak da si iskreno želite povezave z Njim. Zgornji molitvi dodajte lastno molitev. Molite za nekaj, kar je celovito, a je za vas osebno pomembno.

Močno verjamemo, da se bo vsakemu, ki bo resnično iskreno sledil vsem naštetim korakom, Bog začel razkrivati v obliki, ki se mu bo zdela najprimernejša. To lahko stori tako, da usliši našo molitev, oblikuje globoko zakoreninjeno prepričanje, spremeni življenjske okoliščine ali prinese »resnične sanje« – izrazi se s pomenljivim božjim sporočilom v nenavadno jasnih sanjah, ki vsebujejo pomembne informacije o prihodnosti ali drugem pomembnem vprašanju.

ZAKLJUČEK

Osama in pomanjkanje posvetnih zabav med zaustavitvijo javnega življenja povzročata vznemirjenost in nemir. Toda ta nemir je lahko sila dobrega; vsi Božji preroki so nemir preusmerjali, da bi se obrnili k Njemu in z Njim razvili oseben, dvosmeren odnos.

Prerok Mohamed, mir naj bo z njim, je preživel več dni v jami Hira ob hrani, ki jo je pripravila njegova žena. Tako kot to počnemo mi, se je tudi Prerok^sa razburjal zaradi sveta okoli sebe. Arabija je bila prežeta z vsemi oblikami nemorale in razvad, Mohamed, mir naj bo z njim, pa je videl njeno duhovno in moralno propadanje.

V nekaterih pogledih smo se mnogi znašli v podobnem položaju kot ta veliki prerok. Vendar pa se je on odločil za osamo, da bi se osredotočil na svoje molitve, mnogim izmed nas pa se osamitev zdi vsiljena. Ogroža nas možnost drugega in tretjega vala epidemije, in v tem času so prišla v ospredje vprašanja o pomenu, namenu in smeri našega sveta, ki so bila pred tem prezrta zaradi neštetih motenj. Morda smo imeli celo takšno nesrečo, da smo na lastne oči videli minljivo naravo življenja.

Toda s stisko pride tudi priložnost. Morda nas lahko zaustavitev javnega življenja spodbudi, da ustvarimo lastno jamo Hira. Morda se tudi mi lahko povežemo s svojim Stvarnikom in v trenutkih samote najdemo rešitev svoje duhovne osame.

»Ni poti, ki bi bila bližje poti ljubezni; po tej poti iskalci prečkajo nešteto trnovih puščav.
Ljubezen je skrivnost, da Ga dosežemo; zaradi alkimije boste postali bogatejši, kot si lahko zamislite.
Puščica ljubezni nikoli ne leti zaman; o, moji lokostrelci, ne popustite niti za trenutek.
To je ogenj, ki vas bo zaščitil pred vsem ognjem; to je voda, iz katere teče nešteto izvirov.
Ljubezen bo tista, zaradi katere bo ta Večni Prijatelj sam prišel k vam; to vas bo okrasilo z venci resničnega znanja.«

Iz pesmi Hadrata Mirze Ghulama Ahmada^as, Obljubljenega Mesije, in Imama Mahdija, ustanovitelja Muslimanske skupnosti Ahmadija.