Jezus v islamu
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Jezus v islamu

Jezus v islamu

Božji prerok

Islam uči, da je Bog poslal Svoje preroke v različne dele sveta v različnih časovnih obdobjih, da bi vodili ljudi k Njemu in človeštvu zagotovili mir. Islam od muslimanov zahteva, naj brez izjeme verujejo v vse preroke in o njih govorijo spoštljivo ter častno. Jezus (mir z njim) je bil le eden od prerokov. V islamu velja za resničnega Božjega preroka, ki je spoštovan in zelo cenjen. Vsakokrat, ko muslimani omenijo Jezusovo ime ali ime kateregakoli drugega preroka, iz spoštovanja izrečejo še molitev »mir z njim«. Jezus (mir z njim) je eden izmed redkih prerokov, ki se ga v sveti knjigi islama, v Koranu, naslavlja z imenom:

»Ime mu bo Mesija – Jezus, Marijin sin. Spoštovan bo na tem in onem svetu. Eden od tistih bo, ki so Bogu najbližji« (Koran 3: 46).

To je jasen odraz častnega položaja, ki ga ima Jezus (mir z njim).

Človekov sin

Koran priznava deviško rojstvo Jezusa (mir z njim) in zagovarja čast njegove matere Marije (mir z njo):

»O Marija, Alah [Bog] te je izbral in te očistil, nad vse žene sveta te je povzdignil« (Koran 3: 43).

Koran poudarja, da je bilo Jezusovo (mir z njim) rojstvo sicer nenavadno, saj je bil spočet brezmadežno, ni pa prekršilo zakonov narave. Znanstvena raziskava je pokazala, da so deviška rojstva zelo redka, vendar možna. Koran v nadaljevanju navaja, da zaradi takšne redkosti Jezus (mir z njim) nikakor ni Božje bitje, saj je Bog edinstven in sebi nima enakega.

Reci: »On je Alah, Edini. Alah, Neodvisni in tisti, ki Ga vsi rotijo. Ni rodil niti ni rojen. In nihče ni kakor On« (Koran 112: 2–5).

V Koranu je tudi zapisano, da se Jezus (mir z njim) nikoli ni imel za Božjega, ampak je vedno pridigal o edinstvenosti Boga. Biblija to trditev podpira, saj Jezusa (mir z njim) imenuje »Božji sin«. Takšni navedki se v podobnih izjavah o drugih ljudeh in prerokih dosledno ponavljajo, saj tudi njih imenuje Božji otroci. Na primer:

»Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi« (Mt 5,9).

Takšni citati se nanašajo na duhovnost teh ljudi in ne na njihovo božanskost. Islam pravi, da je bil Jezus (mir z njim) človek kot vsi drugi Božji preroki.

Božje poslanstvo

Po pričevanju Korana je bil Jezus (mir z njim) mesija, ki ga je napovedal prerok Mojzes (mir z njim). Njegovo poslanstvo je bilo obuditi Mojzesove zapovedi in duhovno preporoditi Izraelce. V Koranu piše:

»Jezus, Marijin sin, je dejal: ›O sinovi Izraelovi, zagotovo sem Alahov glasnik …‹« (Koran 61: 7).

To se sklada z Biblijo, kjer Jezus (mir z njim) pove:

»Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel« (Mt 5,17).

Razen tega pa je Jezus (mir z njim) jasno povedal, da je bilo njegovo poslanstvo namenjeno izključno Izraelcem, ko je dejal:

»Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše« (Mt 15,24).

Biblija nas uči, da je imel Jakob (mir z njim), vnuk Abrahama (mir z njim), dvanajst sinov, katerih potomci predstavljajo dvanajst rodov Izraela. To so bili ljudje, h katerim je bil poslan Jezus (mir z njim), da jih približa Bogu.

Smrt na križu?

V Koranu piše, da Jezusa (mir z njim) so pribili na križ, vendar na križu ni umrl:

»In zagotovo ga niso ubili in niso ga križali [ubili s križanjem], temveč se jim je le zdelo, da je bil križan […]« (Koran 4: 158).

To pomeni, da je Jezus (mir z njim) zaradi groznega mučenja pred samim križanjem in med njim izgubil zavest. Križanje je bilo zelo dolg in boleč proces, ki je lahko trajal tudi več dni, preden je nastopila smrt. Jezus (mir z njim) pa je bil pribit na križ samo tri do šest ur – na križ so ga pribili v petek in po židovskem pravu so ga morali sneti s križa pred sončnim zahodom, ki je naznanjal začetek sabata. Jezus (mir z njim) je napovedal, da bo preživel. Svojemu ljudstvu je dejal, da bo znamenje njegove resnice podobno znamenju preroka Jona (mir z njim ):

»Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči« (Mt 12,40).

Ključno je, da je Jona (mir z njim) preživel to čudežno preizkušnjo in da je tudi Jezus (mir z njim) ostal živ po preizkušnji, ki mu je bila namenjena. Pripoved iz Biblije je še en dokaz o preživetju, saj je zapisano, da je zdravnik Nikodém prinesel zdravilna zelišča do kraja, kamor so položili Jezusa (mir z njim), ko so ga sneli s križa:

»Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje« (Jn 19,39).

Velika količina zelišč, ki jih je prinesel Nikodém, kaže na to, da so jih v naslednjih dneh uporabljali za zdravljenje, namenjeno živim in ne mrtvim. Najbrž pa je najbolj očiten dokaz o preživetju križanja dejstvo, da se je Jezus (mir z njim) pozneje sestal s svojimi učenci, jim pokazal rane in z njimi jedel (Lk 24,36–43). V resnici je Jezus (mir z njim) molil v kraju z imenom Getsimani (Mr 14,36), da bi bil rešen smrti na križu in je bil uslišan zaradi svojega spoštovanja do Boga (Heb 5,7). Vsa ta dejstva podpirajo islamsko prepričanje, da je Jezus (mir z njim) preživel križanje in da je to znamenje, da je bil res pravi prerok.

»[I]n zaradi njihovih besed: ›Ubili smo Jezusa, Mesijo, Marijinega sina in Božjega poslanca. A niso ga ubili …« (Koran 4: 158)

V iskanju izgubljenih rodov

Po križanju se je Jezus (mir z njim) odpravil, da dokonča svoje Božje poslanstvo. Potovati je moral proti vzhodu, saj sta le dva od skupno 12 rodov Izraelcev v tistem času živela v Palestini. Preostali so bili razkropljeni po Perziji, Indiji in Kašmirju. Poleg zgodovinskih dokazov (vključujoč jezik, folkloro, običaje in izročila), ki kažejo na to, da so ljudje iz Afganistana, Kašmirja in sosednjih pokrajin povezani z izraelskimi predniki, o Jezusovi (mir z njim) prisotnosti v Indiji piše tudi v indijski antični literaturi in kašmirskih zapisih. Iz literature izhaja], da je bil Jezus (mir z njim) znan pod imenom Yusu, potomec Izraelovih otrok, in je imel veliko privržencev, ki so priznavali njegovo svetost in pobožnost ter postali njegovi učenci. Člani skupnosti Ahmadija verjamemo, da je Jezus (mir z njim) umrl naravne smrti, ko je izpolnil svoje poslanstvo. Umrl je v zvezni državi Kašmir v Indiji, star približno 120 let. Njegova grobnica še danes stoji v četrti Khanyar v mestu Srinagar v Kašmirju. Znana je kot grobnica preroka Yus Asafa (Jezusa Zbiralca) (mir z njim) in jo častijo že stoletja. Lokalni prebivalci jo poznajo tudi pod imenom Rozabal, kar pomeni »čaščena grobnica«. To je primeren poklon zelo posebnemu preroku, ki je veroval v Boga, preživel grozne muke in živel, da bi izpolnil Božje poslanstvo – pridigati o miru.

Izreki preroka Jezusa

Edinstvenost Boga
»Jezus je odgovoril: ›Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod‹« (Mk 12, 29).

Mir
»Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet« (Jn 14,27).

Sosedstvo
»Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22,39).

Usmiljenje
Iz govora na gori. »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi« (Mt 5,7–9).

Dobrota
»Vi pa ljubíte svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti on je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih« (Lk 6,35).

Ljubezen
»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo …« (Mt 5,43–44).

======================

V Bibliji so zapisane prerokbe – vključno s tistimi, ki jih je Jezus (mir z njim) napovedal o ustanovitelju islama, Preroku Mohamedu (mir in Božji blagoslov z njim), in o drugem (metaforičnem) prihodu Jezusa (mir z njim). Člani skupnosti Ahmadija verjamemo, da je naš ustanovitelj Hazreti Mirza Ghulam Ahmad (mir z njim) uresničil prerokbo o drugem prihodu Jezusa (mir z njim).