Pet stebrov islama
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Pet stebrov islama

pet stebrov

Besedna zveza pet stebrov islama predstavlja pet osnovnih dolžnosti, ki jih mora musliman upoštevati. Tvorijo osnovo duhovnega ravnanja.

Šahada (izpoved vere)

Prvi steber islama je izpoved vere, imenovana tudi Kalima. Šahada se glasi “La ilaha ill-Allah, Muhammad-ur-rasulullah“, kar pomeni: “Ni boga, razen Alaha in Mohamed je Njegov poslanec.” Šahada je izraz brezpogojne in popolne edinosti Boga in prikazuje ljubezen brez primere, ki jo vernik s tem izrekom priznava Alahu. Šahada ni le verbalna opredelitev, ampak jo mora vernik izražati s telesom in dušo, s tem, ko se zanaša le na Alaha, stremi le k njemu, ljubi le njega, moli le k njemu in je le njemu pokoren. Kako je to izvedljivo v vsakdanjem življenju, je prikazano s Prerokom Mohamedom (mir in Božji blagoslov z njim) in zato je njegovo omenjanje v izpovedi vere tako pomembno. Iz te izpovedi ljubezni do Alaha verniki črpajo energijo in strast, da izpolnjujejo preostale stebre islama.

Salat (molitev)

Salat se nanaša na molitev petkrat na dan, ki se na točno določen način opravi pred sončnim vzhodom, opoldne, popoldne, po sončnem zahodu in zvečer. Namen molitve je utemeljiti osebno povezanost z Bogom, misel nanj ohranjati v srcu in pridobiti njegove lastnosti. Prerok Mohamed (mir in Božji blagoslov z njim) pravi, da je popolna molitev ta, med katero ima tisti, ki moli, neposreden in popoln občutek, da vidi Boga ali pa da vsaj Bog vidi njega.

Zakat (darovanje)

Četrti steber islama je zakat in pomeni dajatev , ki se znotraj države ali skupnosti nameni dobrodelnosti. Zakat je oblika dajatve, ki se ga odvaja od presežka dohodkov, ki ga muslimani v enem letu niso porabili. Znaša 2,5 % imetja.  S prejemki, ki jih država dobi od zakata, krije izdatke, ki so potrebni za splošno blaginjo. Ta steber pomeni tudi, da je dajanje miloščine dolžnost vsakega muslimana.

»Miloščina pripada le revnim in pomoči potrebnim in na tem področju zaposlenim in tistim, katerih srca je potrebno pridobiti, in za osvobajanje sužnjev in zadolženim in za tiste, ki se prizadevajo na Alahovi poti, ter popotnikom. Tako je določil Alah. In Alah je Vsevedni, Modri« (Koran 9: 60).

Koran vernike pogosto opominja, naj darujejo. Smisel zakata je tudi ta, da denar ostane v obtoku in se na ta način spodbuja gospodarstvo.

Hadž (romanje)

Peti steber je romanje v Meko, imenovano hadž. Vsak musliman, ki živi v miru in je fizično ter finančno sposoben, mora vsaj enkrat v življenju romati v Meko in obiskati Kabo, prvo Božjo hišo (Koran 2: 197). Muslimani se na romanje odpravijo ob točno določenem času, ki hkrati simbolizira Abrahamovo (mir z njim) žrtvovanje, ki je nameraval žrtvovati svojega sina Izmaela (mir z njim), da bi zadovoljil Boga. Alah mu je nato razložil, da so bile te sanje simbolne in da naj namesto sina žrtvuje žival. V spomin na »uboj« slabih poželenj muslimani na deseti dan meseca, ob prazniku Id-ul-Adha, zakoljejo žival. Hadž pa ni le veličastno duhovno doživetje, ki sega vse od Meke in do združitve z Bogom, ampak predstavlja tudi socialni dogodek izredne veličine, saj se ob tej priložnosti na enem mestu zberejo milijoni muslimanov in tako lahko spoznavajo različna ljudstva in kulture.

Savm (post)

Tretja dolžnost muslimanov je postenje v mesecu ramadanu, ki je deveti mesec islamskega koledarja. Posti se od sončnega vzhoda do zahoda. V tem času se musliman odpove hrani, pijači, kajenju in spolnemu občevanju. Z odrekanjem materialnim dobrinam naj bi krepil duhovnost. Razen čiščenja duha in duhovnega razvoja pa post pripomore tudi k temu, da se razvije sočutje do revnih, hkrati pa izpolnjuje tudi zapoved, ki spodbuja darovanje.