"Ljubezen vsem, sovraštva nikomur"
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

“Ljubezen vsem, sovraštva nikomur”

Talha Ahmad Mir izjava ljubezen

Talha Ahmad, vodja Društva za informiranje o islamu, slovenske podružnice svetovne verske organizacije, s sedežem v Mariboru.

“Slovenija? Zveni tako znano … Okej, zagotovo mora biti nekje v Evropi … A kje?” se svojih prvih misli, ko so ga seznanili o tem, da bo prevzel vlogo vodje muslimanskega verskega gibanja Ahmadija v Sloveniji, spominja na Nizozemskem rojeni Pakistanec Talha Ahmad. Že nekaj trenutkov zatem je v Googlov iskalnik vtipkal ime države, o kateri je vedel le to, da bo za nekaj časa postala njegova nova domovina.

London, Uganda, Maribor

Ahmad je vodja Društva za informiranje o islamu, kot se glasi uradno ime slovenske podružnice svetovne verske organizacije s sedežem v Mariboru. Sem so ga poslali z namenom, da ljudi pouči o pravih temeljih slama. “O islamu imajo mnogi napačne predstave. Pogosto jih pomagajo širiti tudi mediji. To, kar vidimo na televiziji ali preberemo v časopisu, ima velikokrat zelo malo skupnega s pravim islamom. Poglejte, kaj tukaj piše,” pokaže na drobni poševni tisk na vizitki, obrobljeni z zeleno. “Ljubezen vsem, sovraštva nikomur,” preberem na tiho.

Že kot otroka so ga vzgajali v duhu islama, pri osemnajstih se je odločil, da svoje življenje posveti delu v muslimanski organizaciji. Tako je za sedem let odšel v London in tam na zasebnem kolidžu študiral islamske študije. Poleg pakistanščine se je učil arabskega in perzijskega jezika. V okviru študija je dva meseca preživel na praktičnem usposabljanju v Ugandi. Stanoval je v majhni vasi brez elektrike in vode. “Končni cilj študentov je, da postanejo imani, duhovni vodje, tisti, ki vodijo molitve. Iman v arabskem jeziku pomeni vzornika. V moji družini je bil to oče, iman pa je lahko tudi ženska. Pomembno je le to, da dobro pozna koran.” Muslimani namreč molijo tako, da citirajo besede iz svetih tekstov. “Svete besede moraš imeti v glavi. Sam poznam samo določene dele korana, hafizom pa je uspelo memorizirati cel koran. Recitirajo ga v celoti, brez ene same napake,” o sposobnosti pomnjenja več kot 600 strani debele zbirke razlaga Ahmad.

Prizadevanje za mir

Beseda islam izhaja iz korena besede “salema”, kar v arabščini pomeni mir, čistost, predanost in poslušnost. “Muslimani smo torej tisti, ki smo predani Alahu in si prizadevamo za mir,” pravi in pojasni, da pravi islam, ki temelji na izročilih korana, spoštuje vse religije, resnico vseh prerokov in znanilcev, vključno z Jezusom, Mojzesom, Abrahamom in Krišno, ter njihovih svetih spisov. Tako so tudi v Mariboru navezali stik z nekaterimi katoliškimi organizacijami, mormoni in Jehovovimi pričami, medtem ko je sodelovanje z muslimanskimi društvi težje, prizna. “Ne da si tega ne bi želeli, a ‘mainstream’ muslimani imajo drugačna prepričanja od naših. Naša organizacija je bila zaradi tega v nekaj muslimanskih državah obravnavana na sodišču.”

Kamen spotike so razhajanja v interpretaciji vere. Čeprav vsi muslimani pričakujejo prihod mesije, so ahmadski muslimani v nasprotju z drugimi prepričani, da je njihov odposlanec že prišel na zemljo. Pred več kot 120 leti naj bi se bil pojavil v neki vasi z nekaj več kot 1500 prebivalci, kjer ni bilo na razpolago komunikacijskih sredstev, kot so pošta, telegraf in železnica. “V tej mračni dobi je bila njegova dolžnost, da pomaga ljudem, ujetim v materialističnem svetu. Ko je prvič objavil svoje trditve, ki danes veljajo za temelj gibanja z več kot 200 milijoni privržencev po celem svetu, je bil sam in ni imel prijateljev,” o neodobravanju, ki ga je bilo deležno gibanje, pravi Ahmad. “Indijci, muslimani, sikhi in kristjani so se združili z namenom, da se mu zoperstavijo in ga uničijo. Bog pa je začel krepiti njegov glas med ljudmi in tako so začeli drug za drugim verovati vanj.” Postopoma se je krog njegovih privržencev razširil do Pandžaba, nato tudi v druge dele Indije in sveta.

Igrače in vrtnice

Ahmad v Mariboru biva že osem mesecev. Tudi v državah, kjer je verska svoboda zagotovljena z ustavo, se ni vedno mogoče izogniti nestrpnosti, a v Sloveniji je ni zaznati, pravi. “Slovenci ste zelo odprti, prijazni. Je pa res, da je takšen tudi naš pristop. Nikomur nočemo vsiljevati svojih prepričanj, prav pa je, da z njimi seznanimo tiste, ki jih to zanima.” V njihovi organizaciji je zdaj petdeset članov. Za zdaj tudi nimajo prostorov, kjer bi se redno srečevali. Te načrte prelagajo na prihodnost, zdaj pa razmišljajo predvsem o razstavah in dogodkih, s katerimi bi Mariborčane ozaveščali o svoji dejavnosti. Pred božičnimi in novoletnimi prazniki so s 33 igračami obdarili male bolnike pediatričnega oddelka mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra, stanovalcem Doma starejših občanov Tezno pa poklonili 209 cvetočih vrtnic. “Vsi so nas zelo lepo sprejeli. Bili so zelo presenečeni nad našo idejo in dali so mi vedeti, da se ne zgodi prav pogosto, da bi se kdo domislil česa podobnega. Tudi starejši, čeprav niso znali angleško, so se mi zahvaljevali za drobno pozornost. Pogosto ni treba veliko, da narediš veliko delo.”

Vir: http://www.vecer.com/clanekrep2014011105991858