Islam o judih in kristjanih

Islam od muslimanov zahteva, da spoštujejo ljudi vseh ver, tudi pripadnike judovstva in krščanstva. Judi in kristjani so v islamu znani kot »ljudje Knjige«, saj so prejeli svoje nauke neposredno od ustanoviteljev svojih ver, torej od Mojzesa^as oziroma Jezusa.^asIslam prav tako ne obsoja nobenega posameznika, saj ima vsak enako priložnost, da pridobi Božjo naklonjenost. Tako imajo to možnost tudi judi in kristjani, zato v islamu in islamskih skupnostih uživajo spoštovanje.

Ko je Prerok^sa odpotoval v Medino in postal vodja države, je z judi sklenil pogodbo, ki je temeljila izključno na pravičnosti in enakih možnostih. Primer spoštovanja je na primer tudi zlata doba judovske kulture na Iberskem polotoku med muslimansko vladavino v Španiji v 8. stoletju.

Nekoč je mimo Preroka^sa šel pogrebni sprevod nekega juda. Prerok je iz spoštovanja vstal. Rekli so mu: »To je jud.« On pa je odgovoril: »Kaj ni bil človek?« (Sahih Buhari).

Zgoraj opisani dogodek nedvomno dokazuje, da je prerok Mohamed^sa globoko spoštoval tako jude kot kristjane.

Poučen primer je tudi pismo, ki ga je Mohamed^sa leta 628 poslal krščanskim menihom v samostan Svete Katarine na Sinaju v Egiptu. Takrat so kristjani iskali zatočišče pred preganjanjem in nasiljem. Mohamed^sa je skupnosti pisal, da bo po svojih močeh zagotovil njihovo varnost. Kristjanom je ponudil strpnost in mir. Muslimane je pozval: »Branite [kristjane], ker so kristjani moji državljani.« Na osnovi tega ukaza muslimanskim privržencem lahko domnevamo, da si je Mohamed^sapredstavljal islamsko družbo, ki bo varna za kristjane in pripadnike drugih ver. V njegovem pismu najdemo tudi opombe, da krščanski sodniki ne smejo biti odstavljeni s svojih položajev in da menihi ne smejo biti pregnani iz svojih samostanov. Mohamed^sa je dejal: »Nihče ne sme uničevati njihovih svetih hiš ali karkoli prenesti v muslimanske hiše.« Dodal je še: »Njihove cerkve je treba spoštovati. Ne smemo jim preprečiti obnove in kratiti svetosti njihove božje zaveze.«

Koran sicer omenja odgovornost nekaterih judov, ki so si prizadevali, da bi bil Jezus,^asBožji prerok, umorjen na križu, zato so bili deležni Božje nejevolje. A to ne pomeni, da so krivi vsi judi in da morajo biti kaznovani. Koran namreč pravi:

Tisti, ki verujejo, ter judi, kristjani in Sabejci – vsak od njih, ki veruje v Alaha in v Poslednji dan ter dela dobro –, vsi bodo prejeli nagrado pri svojem Gospodu. Ti se ne bodo ničesar bali in se ne bodo žalostili (Koran 2: 63).

Islam uči, da je živelo veliko pomembnih judov. Treba je opomniti, da je bila večina prerokov, ki jih omenja Koran, židovskega rodu. Med njimi najdemo Mojzesa,^asArona,^as Davida,^as Salomona,^as Elija,^as Janeza Krstnika^as in Jezusa.^as