V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Se je islam širil z mečem?

se je islam širil z mečem

Ne. Če bi muslimani islam širili z mečem, bi delovali proti osnovni zapovedi Korana:

V religiji ni prisile … (Koran 2: 257).

Prav tako bi delovali proti načelom ustanovitelja islama, Preroka,sa ki se je vedno zavzemal za najbolj miroljuben in pravičen pristop. Njegovo miroljubje in prizanesljivost sta brez primere. Odličen primer predstavlja opis naslednjega zgodovinskega dogodka. Ko je pod vodstvom Prerokasa v Meko vkorakala desettisočglava muslimanska vojska, islama niso vsilili niti enemu samemu človeku. Prav tako nikogar niso kaznovali, če ni postal musliman, čeprav bi to brez težav lahko storili, saj so imeli prevlado. Namesto tega je Preroksa dovolil versko svobodo, s čimer je še bolj poudaril resnično sporočilo islama.

Čeprav Koran uči, da morajo vsi muslimani širiti sporočilo islama na najboljši način in z razumom ter prepričljivostjo, pri tem ni prostora za nobeno obliko prisile:

Z modrostjo in dobro besedo pozivaj na pot svojega Gospoda in razpravljaj z njim na najboljši način, kajti tvoj Gospod najbolje ve, kdo je zašel z Njegove poti, On najbolje ve, kdo je na pravi poti (Koran 16: 126).

Koran tudi navaja, da je bilo poslanstvo Prerokasa oznanjati sporočilo islama. Odločitev, ali bodo sprejeli ali zavrnili njegovo sporočilo, je bila odvisna od ljudi, ki so se morali odločiti brez prisile, saj so odločitev zagovarjali pred Bogom in ne pred človekom. Koran pravi:

Če pa se obrnejo stran, vedi, da te nismo poslali, da bi bdel nad njimi. Tvoja dolžnost je samo, da oznanjaš (Koran 42: 49).

Edina naloga muslimanov v zvezi s širjenjem islama je brez dvoma ta, da oznanjajo njegovo sporočilo. Kakršnokoli dejanje, ki zgolj namiguje na prisilo ali vsiljevanje, ne temelji na islamskih načelih. Celo Preroku Mohamedusa je bilo rečeno:

Reci: »Resnica prihaja od vašega Gospoda. Kdor hoče, naj veruje, in kdor noče, naj ne veruje!« (Koran 18: 30).

In spet:

Če bi tvoj Gospod hotel, bi na Zemlji vsi skupaj verovali. Toda, ali lahko prisiliš ljudi, da postanejo verniki? (Koran 10: 100).

V islamu je vsak posameznik svoboden, da verjame ali da ne verjame sporočilu Korana. Vera je namreč stvar srca.

V tem pogledu je zanimivo omeniti, da je največja muslimanska skupnost na svetu v Indoneziji, ki je islam sprejela s prvimi muslimanskimi trgovci in svetimi možmi. Drugo največjo muslimansko skupnost ima Indija, ki niti ni muslimanska država, saj tam prevladujejo hindujci. V zadnjem času pa je znano, da je najhitreje rastoča vera v Evropi prav islam, čeprav ljudi o njegovih lepotah ne prepričujemo z mečem. Poudarek na učenju in znanju kot poti do uspeha je zajet v znanem reku Prerokasa:

Črnilo učenjakov je svetejše od krvi mučenikov (Sahih Buhari).

Hazreti Mirza Masroor Ahmad,at vodja mednarodne muslimanske skupnosti Ahmadija, je dejal:

Med življenjem Preroka Mohamedasa in med posameznimi obdobji med njegovimi štirimi Kalifi (pravilno vodenimi nasledniki), zgodovina izpričuje, da so bile vojne, ki so jih bojevali muslimani, bojevane zgolj, da se preneha z okrutnostmi in se vzpostavi mir na svetu. Nikoli niso bile bojevane z namenom povzročanja gorja, krivic ali terorizma. Ko se je obdobje Kalifata pravilno vodenih naslednikov končalo, se je na njegovem mestu vzpostavila monarhija. Žal se je v tem času večina vojn bojevala iz političnih ali posvetnih razlogov. Vendar je treba poudariti, da te vojne, namenjene razširitvi kraljestva in povečanju moči, niso bile na noben način bojevane v skladu z učenji islama, kakor ga uči Koran. Podobno se za današnja dejanja muslimanskih vlad ali opozicijskih uporniških skupin ne more reči, da odražajo ali predstavljajo učenja islama v kakršnikoli obliki. Brez obotavljanja trdim, da dejanja nekaterih skrajnih muslimanov, ki jih počnejo v imenu islama, služijo zgolj osramotitvi islama in same religije.