Miroljubni nauki islama
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Miroljubni nauki islama

mir

Islam in mir

To je bistvo islama. Namen in cilj islama je spodbujanje miru na vseh ravneh. Če musliman udejanja islam, bodo on sam in njegova dejanja vir miru ne le zanj, pač pa tudi za vse v njegovi bližini. Ob tem preprostem, vendar mogočnem načelu, je preprosto videti, da so dejanja skrajnežev povsem v nasprotju z islamom.

Mir je prizadevanje, ki traja vse življenje. Islam temelji na verovanju v Boga in misli nanj, saj smo za vsako svoje dejanje na koncu odgovorni Njemu. V islamu je Bog živo bitje, ki komunicira s človekom in ga vodi – tudi danes. Bog je prizanesljiv in usmiljen in le če razvijemo močno vez z Njim, lahko dosežemo resničen mir, ki zagotavlja mir tudi v posmrtnem življenju. To pomeni tudi, da smo sposobni razvijati mir v svetu. Islam zavrača prevzetnost in daje jasno vedeti, da je le Bog tisti, ki odloča o tem, čigavo srce je čisto in vredno nagrade na tem in naslednjem svetu.

Beseda »islam« pomeni »mir«. Že to pove vse.

Mir posameznika 

»Srca tistih, ki verujejo, najdejo uteho v misli na Alaha. Res je! Misel na Alaha je tisto, v čemer srca najdejo uteho« (Koran 13: 29).

»In misel na Alaha je zares največja vrlina …« (Koran 29: 46).

»Vsakdo ima cilj, ki se mu posveča. Tekmujte torej drug proti drugemu v dobrih delih. Kjerkoli ste, vas Alah združuje. Res, Alah ima moč, da stori vse, kar hoče« (Koran 2: 149).

Brez Boga ne more biti miru. Brez tega pravila  človek ne more živeti v miru sam s sabo niti ni mogoče zagotoviti miru v družbi. Nobeno drugo pravilo ne deluje. Le ljubezen do Boga lahko prinese resnično spoštovanje do njegovih stvaritev. Višja kot je raven stvaritve, bližje je Stvarniku in močnejša je vez med stvaritvijo in Stvarnikom.

Svetovni mir

»O vi, ki verujete! Bodite neomajni za Alaha in pravično pričajte. Naj vas sovraštvo do drugih ne spodbudi k drugemu kot k pravičnosti. Vedno ravnajte pravično, saj to je najbližje kreposti. In bojte se Alaha. Zares, Alah ve, kaj delate« (Koran 5: 9).

»O človeštvo, ustvarili smo vas iz moškega in ženske; vas naredili za narode in plemena, tako da lahko poznate drug drugega. Zares je najbolj časten med vami v očeh Alaha tisti, ki je med vami najbolj pravičen. Zagotovo Alah vse ve in se vsega zaveda« (Koran 49: 14).

Vsemogočni Alah pravi, da pravičnosti ni mogoče doseči brez iskrenosti in resnicoljubnosti ter da vas sovraštvo do drugih narodov ne bi smelo ovirati pri njenem udejanjanju. Z narodi, ki po krivem prizadenejo ljudi in povzročajo prelivanje krvi, preganjajo in morijo ženske in otroke ter sprožajo vojne, je resda težko ravnati. Toda Sveti Koran tudi takšnim smrtnim sovražnikom ne odvzema pravic in zapoveduje pravično in iskreno ravnanje z njimi.

Družbeni mir

»Zares, Alah predpisuje pravičnost in delanje dobrega drugim; in da se jim pomaga kot bližnjim, toda prepoveduje nespodobnost, zlo in nasilje. Opominja vas, da si to vzamete k srcu« (Koran 16: 91).

»Vse v nebesih in na zemlji pripada Alahu. Ne glede na to, ali razkrijete svoje misli ali jih zadržite zase, vas bo Alah pozval k odgovornosti zanje. Nato bo odpustil, komur bo želel, in kaznoval, kogar bo želel. Alah ima moč, da stori, karkoli želi« (Koran 2: 285).

Islam spodbuja družbeno pravičnost in mir. Družbena pravičnost se v islamu razteza tudi na tiste, ki si niso v sorodu, na primer sosede, sirote in pomoči potrebne. Družbena raznolikost služi božjemu namenu. To je Božji znak in gonilna sila razvoja znanja, kulturnega napredka in napredovanja civilizacije. Pripadnost nekemu plemenu ali narodu sama zase še ni razlog, da bi kdo dosegel posebne pravice ali čast. Pravi razlog za čast je – v Božjih očeh – posameznikovo pravično delovanje, ki traja vse življenje.