Pot k miru
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Pot k miru

Pot miru

Podprite devet načel

Vsaka podpora šteje. Ali se strinjate s temi devetimi načeli za vzpostavitev trajnega miru?

O kampanji

Nemiri, tesnoba in konflikti se širijo. Veliko nemirov in trpljenja na svetu je v celoti delo človeka in neposreden rezultat krivičnega ravnanja ter storjenih krivic. Bojujejo se vojne, bruhajo konflikti in dogajajo se grozljive krutosti. Tako doma kot na mednarodni ravni je družba vedno bolj razdeljena in razdrobljena.

Ali je možna svetlejša prihodnost?

Da. Lahko upamo na svetlejši in bolj harmoniziran svet za prihodnje generacije, ampak samo, če upoštevamo načela miru v vsem, kar počnemo.

Pot k miru je nacionalna iniciativa, začeta na pobudo slovenske muslimanski skupnosti Ahmadija, ki nudi obširne rešitve za doseganje svetovnega miru. Kampanja predstavlja temeljne rešitve na podlagi islamskih naukov – kot jih prikazuje poglavar svetovne muslimanske skupnosti Ahmadija, kalif, njegova svetost Hazreti Mirza Masroor Ahmad.at Te temeljne rešitve vključujejo devet načel miru.

Bila so zastavljena po temeljiti in skrbni raziskavi o trenutnem stanju sveta in nekaterih najpogostejših problemov. Izbrana načela bi, če bi jih ljudje upoštevali, vodila k vzpostavitvi dolgoročnega in trajnega miru.

Razmišljajte o tem kot o obvezi. Nobeden od nas ni popoln. Ampak ko enkrat sprejmemo ta načela, poskušamo po najboljših močeh ohranjati visoke standarde pravičnosti in postanemo zagovorniki načel, tudi če so izven vašega nadzora.

1. Prepoznavanje Stvarnika

Če vam je všeč umetnina, vam je všeč tudi umetnik. Če ljubite Stvarstvo, morate ljubiti Stvarnika. (Hazreti Mirza Tahir Ahmadrh)

Prepoznavanje Stvarnika pripelje do realizacije pomembne točke: vsi prihajamo iz istega kraja. In kot taki moramo en z drugim ravnati karseda ljubeznivo in spoštljivo. Narodnost, rasa ali etničnost so samo oblike identitete in prepoznavanja. Ne glede na razlike v ozadju se moramo združiti na podlagi humanosti. Skupaj si moramo prizadevati, da bi ohranili človeške vrednote, in težiti k temu, da bi svet, v katerem živimo, izboljšali in da bi postal harmoničen kraj.

Večne besede Preroka Mohamedasa pravijo: Črnec ni nad belcem in belec ni nad črncem.

Samo z zavedanjem tega temeljnega načela bomo lahko vzpostavili bolj mirno družbo.

2. Globalna enotnost med narodi

Ljudje vseh narodov, verstev in kultur so se razpršili in razširili po svetu ter dali multikulturnosti in raznovrstnosti nov pomen. Z globalizacijo je potrebno poenotenje svetovnih voditeljev, da bi se povezali v temeljnem ključu za mir – potrebi po globalni enotnosti med narodi. V trenutni globalni vasi se narodi zanašajo eden na drugega. Mednarodna trgovina je odličen primer – države se zanašajo ena na drugo s trgovanjem z naravnimi viri, česar rezultat je spodbujanje gospodarskega razvoja. Ampak kaj se zgodi, ko si en narod poskuša prisvojiti pravice drugega in je silovito krut? Takrat se širijo nemiri, tesnoba in hromenje družbe, kar slabi našo globalno vas in zmoti predstavo o mednarodnem miru in varnosti.

Z besedami poglavarja svetovne muslimanske skupnosti Ahmadija, njegove svetosti Hazretija Mirze Masroorja Ahmada:at

Krutosti je treba ustaviti, saj če jim dovolimo, da se razširijo, bodo svet zagotovo zajeli plameni sovraštva v taki meri, da bodo ljudje kmalu pozabili težave, povzročene s trenutno gospodarsko krizo.

Kar se tiče mednarodne harmonije, islamska religija uči tudi, da mora biti povračilo, če je to potrebno, primerno prekršku. Če pa lahko odpuščanje privede k reformaciji, potem izberimo odpuščanje. Resnični in vseobsegajoči cilji bi vedno morali biti izboljšanje, sprava in razvoj trajnega miru.

3. Absolutna pravičnost

In naj vas narodova sovražnost ne spodbudi, da bi delovali kako drugače kot pravično. Vedno bodite pravični, to je bliže kreposti. (Koran 5: 9)

Koncept pravičnosti zajema več ravni človeškega življenja. Od naših domov do občin, provinc, naših narodov in nazadnje sveta, v katerem živimo. Tako kot v vseh teh pogledih ne bi dovolili, da nam nekdo krati lastne pravice, bi tudi ne smeli sprejemati, da se pravice jemljejo drugim. Odgovornost vsakega človeka je vzdrževati visok standard pravičnosti ne glede na okoliščine, v katerih so, in ali jim je izid v prid ali ne.

Koran nam v 136. verzu četrtega poglavja osvetljuje zlato načelo in nauk resnične pravičnosti. Govori, da je treba vzdrževati pravičnost, četudi posameznik priča proti sebi, svojim staršem, bližnjim sorodnikom ali prijateljem. Resnična pravičnost je, ko so za splošno dobro osebni interesi odloženi na stran.

4. Zavračanje ekstremizma

Ne ustvarjajte nemira na zemlji. Zares, Alah ne ljubi tistih, ki ustvarjajo nemir. (Koran 28: 78)

Koran brezpogojno prepoveduje človeštvu, da bi po svetu ustvarjalo nemir. Absolutno nobenega opravičila ni za terorizem nad katerimkoli posameznikom, vlado ali narodom – iz kakršnegakoli razloga, in najpomembneje je, da kot ljudje stojimo združeni in zavračamo vse vrste nasilja in ekstremizma. Naraščajoči barbarizem in nepremišljeno nasilje ekstremistov v imenu vere je še posebej v porastu. Bistveno je, da se človeštvo bori proti vsem oblikam ekstremizma in stoji združeno v vzpostavljanju miru. Prerok Mohamedsa je zavračal vse tipe ekstremizma v imenu islama, tudi ko so se muslimani soočali z dvanajstimi leti silovitega preganjanja v Meki.

Potrebno si je zapomniti, da ekstremizem ne nakazuje samo grozot, storjenih v muslimanskih državah. Na 15. simpoziju miru je njegova svetost Hazreti Mirza Masroor Ahmadat pomenljivo izjavil:

Rezultat nedavnih terorističnih napadov in razširjenih migracij na zahod je bil tudi nevaren porast nacionalizma v mnogih zahodnih državah, ki spominja na temne dni iz preteklosti. Še posebej vznemirjajoče je, da so skrajno desne skupine vedno glasnejše in jim raste število članov ter da so napredovali celo politično. Tudi oni so ekstremisti, ki želijo zastrupiti zahodno družbo s hujskanjem množic proti tistim druge barve kože ali tistim z drugačnimi prepričanji.

Stati moramo združeno proti vsem oblikam nasilja in ekstremizma, zato da bi začrtali pot nazaj proti trajnemu miru.

5. Lojalnost domovini

Ljubezen do domovine je del vere. (Prerok Mohamedsa)

Ne glede na to, ali se posameznik rodi kot državljan ali si pridobi državljanstvo kasneje v življenju – biti lojalen državi mu omogoča, da resnično ceni in ljubi svojo domovino. Upor in izdajstvo proti pravični vladi je vedno peljalo v ohromitev družbe. To pa zato, ker so upor ali dejanja proti državi grožnja miru in varnosti naroda. Kjer se pojavi notranji upor ali nasprotovanje, to razpiha plamene nasprotovanja od zunaj, kar spodbudi okoriščanje z notranjimi nemiri. To je povzročilo destabilizacijo narodov, kar smo videli skozi zgodovino. Tako so lahko posledice nelojalnosti narodu daljnosežne in ekstremne.

Pomembno je, da je ta odnos simbiotičen in vzajemno spoštljiv. Vlade bi morale uporabiti politiko, ki vzpostavlja in ščiti vzajemno spoštovanje. Vsakemu dejanju, ki prizadene občutke drugih ali povzroči kakršnokoli škodo, se je treba izogniti.

6. Potreba po jedrskem razoroževanju

Danes dostopno orožje je tako uničujoče, da bi generacija za generacijo otrok lahko trpela zaradi hudih telesnih okvar. Nešteti otroci so priče umorom svojih staršev na najbolj nehumane načine in samo sprašujejo se lahko, zakaj so jim jih vzeli. Na tisoče žensk ovdovi, ostanejo brez upanja in so ranljive.

Medtem ko imajo velesile jedrsko orožje morda kot sredstvo zastraševanja, ni zagotovila, da bodo manjše države pokazale enako zadržanost. Ne moremo zagotovo vedeti, da ne bodo nikoli uporabili jedrskega orožja. Tako je jasno, da svet stoji na robu katastrofe. (Hazreti Mirza Masroor Ahmadat)

Če želimo svojim otrokom dati upanje in zapustiti prihodnjim generacijam miren svet, moramo nujno spremeniti svoje prioritete in prepoznati potrebo po jedrski razorožitvi. Namesto da bi tekmovali z vojskami, kar vodi v smrt in uničenje, se moramo združiti v boju za rešitev in zaščito človeštva.

7. Konec z orožarskim dobičkarstvom

Denar je glavni, moralnosti pa ni videti. Le kako naj dosežemo mir v takih razmerah?

To so bile globoke in pogumne besede njegove svetosti Hazretija Mirze Masroorja Ahmadaat na univerzi York v njegovem priznanem nagovoru profesorjem, politikom, novinarjem in vodilnim mislecem z naslovom Pravičnost v nepravičnem svetu.

Orožarsko dobičkarstvo je tiha epidemija, ki je svet potisnila v globoko spiralo izzivov. Svetovni voditelji se še naprej odločajo na podlagi pohlepa in gospodarskih koristi kot glavnim ciljem, rezultat pa je negotova varnost sveta.

V svetu, v katerem danes živimo, vidimo številne take primere. Nekatere zahodne države še naprej prodajajo orožje, katerega tarča je prebivalstvo malih držav. Nobena mala država nima velikih orožarskih tovarn, ki bi proizvajale tako velike količine smrtnega orožja, zato je njihov edini vir zahodni svet.

Živimo v svetu, kjer velesile odprto trgujejo z orožjem, ki ga uporabijo za ubijanje, pohabljanje in kruto ravnanje z nedolžnimi. Na žalost so taki narodi osredotočeni samo na poskuse spodbujanja svoje ekonomije in povečevanje narodnega kapitala, ne da bi pomislili na hude posledice ali kako škodljivo je to za dolgotrajni mir.

8. Potreba po gospodarski enakosti in izkoreninjenje revščine

Premoženje naroda bi morali uporabiti, da bi vsakemu članu družbe zagotovili dostop do določenih osnovnih storitev. Islam ne pravi, da bi bilo treba premoženje bogatim na silo odvzeti in da bi morali obdržati samo osnovno količino. Islam pravi, da državni viri oblikujejo narodno premoženje, ki bi moralo biti uporabljeno za vse razrede in vse segmente družbe.

Islam uči, da so vsi naravni viri v korist vsemu človeštvu, in ne samo za izbrance. Ko ni tako, vidimo, da nezadovoljstvo in nemirnost revnih in prikrajšanih segmentov družbe naraščata, kar vodi v upor in notranje nemire v teh državah. Revni ljudje teh razvijajočih se narodov postanejo tako nezadovoljni, da se ne obrnejo samo proti svojim voditeljem, ampak tudi proti velesilam. Zato je izkoreninjenje revščine postalo najpomembnejše pri trajnostnem vzpostavljanju svetovnega miru.

9. Služenje človeštvu

Obrišite solze tistim, ki so ostali brez vsega, zlomljenega srca in ranljivi. (Njegova svetost Hazreti Mirza Masroor Ahmadat)

Ali ni bistveno prepoznati naše obvezne in najpomembnejše dolžnosti, da pomagamo ljudem, ki se soočajo s težavami? Seveda je. Kjerkoli ljudje trpijo ali so prikrajšani na kakršenkoli način, bi jim morali pomagati. Za človeška bitja je bistveno, da služenje človeštvu niso prazne besede, ampak glavni del naših dejanj.

Vzpostavljanje miru zahteva zdravljenje ran tistih v bolečini, ublažiti tesnobo tistih v težavah in pokazati ljubezen ter sočutje brez želje po priznanju ali nagradi. Vedno bi morali v celoti uporabiti svoje sposobnosti, da bi končali stisko nedolžnih ljudi, in tolažiti tiste, ki žalujejo.

Ustanovitelj muslimanske skupnosti Ahmadija, Hazreti Mirza Ghulam Ahmad,as je nekoč rekel: Moj namen, hrepenenje in srčna želja je služiti človeštvu; to je moje delo, to je moja vera, to je moja navada in to je moj način življenja.