Mošeje – središča ljubezni in miru
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Glavni nagovor Hazretija Mirze Masroorja Ahmada,at svetovnega poglavarja Muslimanske skupnosti Ahmadija, na sprejemu ob odprtju nove mošeje Bait-us-Samad v Baltimoru, ZDA

Ozadje:

Svetovni poglavar Muslimanske skupnosti Ahmadija, peti kalif, Njegova svetost Hazreti Mirza Masroor Ahmadat je 20. oktobra 2018 odprl mošejo Bait-us-Samad v Baltimoru v ZDA, preden je podal svoj glavni nagovor na posebnem sprejemu ob odprtju. Ko je prispel v Baltimore, je Njegova svetost uradno odprl mošejo z razkritjem spominske plakete in tiho molitvijo v zahvalo Vsemogočnemu Bogu. Potem je Njegova svetost vodil popoldansko molitev v mošeji in pregledal njene nove prostore. Zvečer je na poseben sprejem v hotelu Hilton v Baltimoru prišlo 500 ljudi, vključno s 320 dostojanstveniki in gosti. Njegova svetost se je srečal z različnimi dostojanstveniki zasebno, vključno s častitljivim Benom Cardinom in častitljivo Catherine Pugh, županjo Baltimora. Njegova svetost je tudi odgovarjal na vprašanja na novinarski konferenci, kjer so se zbrali mediji. Vrsta dostojanstvenikov je prav tako nagovorila občinstvo, vključno s senatorjem Benom Cardinom in častitljivim Johnom Wobensmithom, generalnim sekretarjem Marylanda. Nacionalni predsednik Muslimanske skupnosti Ahmadija v ZDA, dr. Mirza Maghfoor Ahmad je predstavil Njegovo svetost pred njegovim glavnim nagovorom.

Hazreti Mirza Masroor Ahmad,at kalif in svetovni poglavar Muslimanske skupnosti Ahmadija, je rekel:

Bismillāhir Ramānir Raī– v imenu Alaha, Milostnega in Vseusmiljenega.

Vsem uglednim gostom Assalāmu Alejkum Va Ramatullāhi Va Barakātuhu – mir in Alahov blagoslov naj bo z vami.

Najprej bi rad ob tej priložnosti izrazil srčno hvaležnost in zahvalo vsem gostom, ki so si vzeli čas in se nam danes tukaj pridružili. Vaša prisotnost je pomembna in hvalevredna glede na to, da se udeležujete funkcije verske skupnosti v času, ko je religija v zatonu v večini sveta.

Še bolj pomembno je, da se udeležujete muslimanskega dogodka, ko odpira vrata nova mošeja, čeprav vas je večina nemuslimanov in nimate verske ali čustvene povezave z mošejo ali islamom. Na žalost, česar se vsi zavedamo, živimo v času, ko je veliko ljudi zadržanih, jih je celo strah islama in muslimanov. V luči tega je vaša navzočnost hvalevredna in zato moram izraziti svojo najglobljo hvaležnost vsem vam.

Moram pa še pojasniti, da moja zahvala ni zgolj vljudnost, temveč je verska dolžnost, ki mi jo nalaga islam, saj je islamski prerok Mohamedsa učil, da posameznik, ki ne ceni drugih, ne more biti hvaležen Vsemogočnemu Bogu. Zato je zame verska dolžnost, da vam vsem izrazim iskreno zahvalo.

Vesel sem, da ste se nam danes pridružili, v upanju, da se boste naučili več o islamu in izvedeli, zakaj smo zgradili to mošejo. Vsekakor sta, glede na dejstvo, da ima veliko ljudi napačno predstavo o islamu, zaradi videnega v medijih, taka radovednost in zanimanje naravna. Glede na klimo, v kateri živimo, pa je razumljivo, če imate strahove ali skrbi zaradi te mošeje.

Nedvomno je zdaj v večini sveta pogost vidik, da se je muslimanov treba bati. Kot skupino so muslimane označili kot zdraharje, ki želijo razdeliti družbo in razbiti vezi družbene povezanosti in miru. Muslimane vidijo kot ljudi, ki ne znajo živeti skupaj v miru in tudi ne mirno živeti z drugimi. Gradnja mošeje je nekaj, kar vzbuja še večji strah in tesnobo med veliko nemuslimani. Veliko ljudi se boji, da bo mošeja muslimanom omogočila, da se bodo izolirali od družbe in spodkopavali mir ter dobrobit mesta ali celo vsega naroda. Osebno sem videl, da taki strahovi obstajajo med številnimi ljudmi v nemuslimanskem svetu in na žalost taka tesnoba in sumničavost do islama ter njegovih privržencev še naprej raste.

Pa vendar je resnica, in vedno bo, da islam v celoti nasprotuje vsem oblikam ekstremizma, terorizma ali nasilja. Najstrožje obsoja vsakršen poskus zlorabe svobode verovanja in svobode vesti. Pod nobenimi pogoji islam ne dovoljuje prisile ali sile v verskih zadevah; islam uči, da je vera zadeva srca, kot piše v Koranu. Tako trdno verjamem, da so razširjene in običajne percepcije islama med nemuslimani pravzaprav zmote. Pri katerikoli mošeji je nujno pogledati k njenemu resničnemu namenu glede na islamske nauke.

Kaj muslimani – moral bi reči pravi muslimani – nameravajo, ko gradijo mošeje? Če posameznik premišljeno oceni namen mošeje in razloge, zakaj so sveti kraji za muslimane, bo kmalu ugotovil, da se pravih mošej ni treba bati. Da bi olajšali kakršnekoli bojazni, ki morda obstaja med lokalno skupnostjo, bom sedaj na kratko omenil temeljne namene, zato da boste vsi bolje razumeli, kaj ta nova mošeja in vse prave mošeje predstavljajo.

Prvi namen mošeje je, seveda, čaščenje Enega Boga in tako so mošeje kraji, kjer se muslimani družno poklonijo pred Vsemogočnim Bogom. Tako čaščenje se zgodi petkrat na dan in se imenuje »alāt« (molitev). To je temeljni steber vere za vsakega muslimana, ki se ga mora udeležiti. Drugi ključni namen mošeje je, da je kraj, kjer se muslimani združijo v čaščenju, da bi okrepili vzajemne odnose in razvili enotnost med člani skupnosti. Tako v mošeji ustvarjajo močnejše vezi in ozračje bratstva ter vzajemnega sočutja.

Tretji ključni namen katerekoli mošeje je biti sredstvo za spoznavanje nemuslimanov z islamskimi nauki in izpolniti pravice širše družbe. Ponuja platformo in prostor, v katerem se muslimani združijo v služenju lokalni skupnosti in pomoči vsem članom družbe, ne glede na prepričanja, kasto ali barvo. Poglavje 4, verz 36 v Koranu pravi:

»Častite Alaha in ničesar ne postavljajte za Njemu enako, bodite dobri s starši in sorodniki, s sirotami, z revnimi, z bližnjimi in daljnimi sosedi in z bližnjimi prijatelji, s popotnikom ter s tistimi, ki so v vaši lasti, kajti Alah ne mara prevzetnih bahačev …« 

V tem verzu Koran uči muslimane kazati prijaznost in sočutje do velikega razpona ljudi. Kliče jih k služenju svojim staršem, družinskim članom, drugim sorodnikom in tudi ranljivim članom družbe. Veliko poudarka daje prav tako na izpolnjevanje pravic sosedov. Sosedje niso samo ljudje, ki živijo v bližini; obseg sosedstva je v islamu ekstremno velik in vključuje tiste, ki živijo blizu in daleč. Vključuje posameznikove kolege, popotniške družabnike in še veliko drugih. Zato so, v bistvu, vsi ljudje tega mesta sosedje mošeje. Tako so, namesto za rušenje miru v družbi, prave mošeje zgrajene za negovanje miru med ljudmi različnih skupnosti in prepričanj.

Na kratko, mošeje so kraji, kjer muslimani povzdignejo svojo povezavo s Stvarnikom, Vsemogočnim Bogom in izpolnijo pravice sočloveka. Mošeje, ki ne izpolnjujejo teh najpomembnejših namenov, so brez vrednosti in le votle lupine brez namena. Od ustanovitve je Muslimanska skupnost Ahmadija gradila mošeje po svetu in naša zgodovina priča k dejstvu, da kjer smo zgradili mošejo, smo si prizadevali izpolniti namene, ki sem jih pravkar naštel. Skozi naše ravnanje in vedenje skušamo praktično prikazati in živeti slogan naše skupnosti »Ljubezen vsem, sovraštva nikomur«.

Skušamo zgraditi vezi prijateljstva z neahmadijci in nemuslimani. Težimo k medverskemu dialogu.

Cenimo in skrbimo za svoje sosede.

Vedno smo pripravljeni pomagati tistim v stiski.

Zagovarjamo pravice šibkih in prikrajšanih.

Služimo skupnosti in smo vdani državljani.

To sta naša vera in naš nauk.

Zato gradimo mošeje.

V luči tega upam in molim, da vam je vsem jasno, da se mošej ni treba bati. Prava mošeja ni samo središče za ljudi, ki častijo Vsemogočnega Boga, temveč je tudi oder za služenje sočloveku. Poglavje 107, verzi 4-6 v Koranu pravijo:

»Gorje tistim molivcem, ki zanemarjajo in opuščajo svojo molitev, tem, ki se pred drugimi samo postavljajo …«

Ti verzi kategorično oznanjajo, da bodo molitve ljudi, ki častijo Boga, vendar ne izpolnjujejo pravic, ki so lastne Njegovemu Stvarjenju, zavrnjene. Njihovo čaščenje in vstop v mošejo sta samo površinski gesti. Koran je zelo jasen, da so njihove molitve brez pomena in jih bo njihova zahrbtnost vodila le v sramoto in obup. Posledično je resnica, da pravi musliman, ki časti Vsemogočnega Alaha z iskrenostjo, nikoli ne more storiti česa, kar škodi ali negativno vpliva na mir in dobrobit družbe. Niti ne skuša spodkopavati ali odvzeti pravic drugim ljudem, saj bi to pomenilo izdati vero in opustiti nauke Korana in Preroka Mohameda.sa

Tako naj vas znova pomirim. Ni razloga za tesnobo ali zaskrbljenost. Vrata te mošeje bodo vedno odprta vsem miroljubnim ljudem.

Vedno bodo odprta tistim, ki cenijo človečnost. Popolnoma sem prepričan, po Božji volji, da bo ta mošeja simbol miru, izžarevala bo ljubezen, sočutje in bratstvo skozi mesto in še dlje.

Delovala bo kot svetilnik, ki bo osvetljeval svojo okolico in širila luč v vse smeri. Bo hiša miru, v kateri se častilci združijo, da bi služili svojim sosedom in izpolnjevali njihove pravice. Predstavljala bo razsvetljene islamske nauke in pregnala vse strahove in mite, ki obstajajo o naši religiji. Z Božjo voljo bodo vsi strahovi, ki bodo morda ostali v srcih in glavah lokalne skupnosti v celoti izginili. Ko bodo videli to mošejo in ko bodo srečali ljudi, ki tu častijo, bodo ugotovili, da ni potrebe za zaskrbljenost ali strah.

Čeprav je lahko dajati take izjave, sem prepričan, da boste kmalu priča dejstvu, da ahmadijski muslimani živijo, kar učijo in so ljudje, ki ne samo izražajo islamski nauk miru, temveč ga tudi negujejo. Moje trdno prepričanje je, da bo lokalna skupnost kmalu ugotovila, da namen mošej niso le sladke besede, ki zakrivajo grenkobo, temveč predstavljajo resnico.

Ob tem naj povem, da je na vseh članih skupnosti, muslimanskih ali nemuslimanskih, vernih ali nevernih, da delajo skupaj za mir in blaginjo sveta. Namesto da drug drugega obtožujemo ali kažemo na napake in šibkosti drug drugega, moramo drugim odpreti srca ter pokazati milino in sočutje. Namesto da bi napadali vero drug drugega in se brez potrebe izzivali, je nujna potreba tega časa, da si izkazujemo vzajemno spoštovanje in strpnost. Pravi in dolgotrajni mir se ne more kar naenkrat razviti s tleskom prstov, temveč zahteva, da se osredotočimo na tiste stvari, ki nas združujejo in zbližujejo, namesto da bi dovolili, da nas razlike delijo in rušijo našo družbo.

Resnično verjamem, da doživljamo kritično točko v zgodovini sveta, kjer tako na nacionalni kot mednarodni ravni svet postaja vse bolj polariziran in razdeljen.

Stojimo na robu katastrofe, zato je sedaj čas, da stopimo nazaj in osredotočimo vso svojo energijo k zaščiti prihodnosti človeštva. Zdaj je čas, da pokažemo svojo človeškost in da vložimo ves trud v razvoj miru v naših skupnostih, v naših narodih in seveda po vsem svetu.

Le če se združimo in spoštujemo prepričanja drug drugega, lahko začnemo celiti grenke spore, ki so se zakoreninili v večini sveta.

Le tako lahko zapustimo svojim otrokom upanje.

Le takrat bomo za seboj pustili uspešen in miren svet za prihodnje generacije.

Lastni interes in pohlep nas ne smeta zaslepiti, ampak moramo odpreti oči in videti skupno dobro. Moje iskreno upanje in molitev je, da bomo vsi, ne glede na vero ali prepričanja, lahko delali skupaj v duhu dobrote in vzajemnega spoštovanja, in da bo naša skupna ambicija narediti svet boljši za tiste, ki pridejo za nami. Naš skupni cilj bi moral biti gojenje miru, harmonije in dobre volje med ljudmi vseh skupnosti in nenehno bi morali stremeti in težiti k temu, da bomo za seboj pustili miren svet za naše otroke, v katerem bodo ljudje lahko živeli drug ob drugem, ne glede na razlike v rasi, veri ali prepričanju.

Naj nam Vsemogočni Alah omogoči delati skupaj za izboljšanje človeštva – Amen.

Na koncu bi se rad še enkrat vsem zahvalil, da ste se nam pridružili. Naj vas Vsemogočni Alah vse blagoslovi.

Hvala lepa.

Slika: Flickr – BockoPix CC BY-NC-SA 2.0