Kakšen je koncept odrešitve v islamu?

Najprej, v islamu ni koncepta podedovanega greha. Rojeni smo brez greha ali grešnih okoliščin. Če se otrok rodi v abnormalnih pogojih, to ni kazen za grehe otrokovih staršev ali prednikov. Osnovna definicija greha glede na pokojnega Hazretija Mirze Bašir-ud-dina, drugega kalifa Muslimanske skupnosti Ahmadija, je:

»Greh je dejanje, ki slabo vpliva na človekovo dušo in ni sposobna videti Božjega obličja. Soočiti se je treba s težavami na poti, ki jo duša ubere, ko se premika proti namenu njegove stvaritve. Dejanja, ki vodijo v greh, so ali fizična, nevarnost očitna tako posamezniku kot drugim, ali pa duhovna.«

Opisuje tudi tri skupine pregreh in temu nasprotne tri skupine vrlin:

1. Grehi in vrline, ki se tičejo srca. To so resnične vrline in pregrehe.
2. Grehi in vrline jezika oz. izražanja.
3. Grehi in vrline, ki združujejo uporabo drugih fizičnih organov, kot so dlani, stopala, oči idt.

Odrešenje od grehov dosežemo z razvojem in razumevanjem namena življenja, kot je zapisano v Koranu, s pridobivanjem znanja o grehih z več kot 600 zapovedmi Korana in ustvarjanjem »pravičnosti« kot vodilno načelo odločanja. Drugi načini, ki jih predlaga islam, so:

• Istigfar, to je pokora, ves čas v iskanju Božjega odpuščanja s pozivanjem Njegovega atributa ‘zakrivanja’ in odpuščanja. To velja za grehe posameznikov in prav tako aktivno iščejo zaščito pred težnjami h grehu. (Istigfar pomeni tudi prošnja Bogu, da zakrije naše človeške slabosti.)
• Vedno globlje spoznavanje Božjih božanskih kvalitet.
• razmislek o posledicah dobrih in slabih dejanj.
• Kesanje, ki temelji na iskrenem obžalovanju preteklih grehov, izpolnjujoč obveze do človeških bitij, kot jih definirajo Bog in njegovi preroki, iščoč odpuščanja vsake osebe, ki jih je grešnik prizadel in trdna odločnost, da ne ponovi zlega dejanja.