Katera so fizična, moralna in duhovna stanja človeka?

V islamu obstajajo jasno definirani koncepti fizičnih, moralnih in duhovnih stanj človeka. Vir teh pogojev ali ravni je omenjen v Koranu kot tri stanja. Tri stanja so med seboj soodvisna.

Prva raven obstoja je opisana kot ‘jaz’, ki se imenuje Nafs Ammara, jaz, ki teži k zlu in nasprotuje svojemu doseganju popolnosti in k svojemu moralnem stanju. To imenujemo tudi naravno stanje človeka, kjer so nagnjenja način življenja. To je stanje, v katerem so človeška bitja okupirana z zadovoljevanjem osnovnih potreb. V dejanjih, ki jih izvajamo, kot so prehranjevanje, pitje, spanje, zbujanje, jeza in provokacija, kot pri živalih, ni racionalnosti ali logike. Ko posameznik začne razmišljati o dejanjih in jih spravi pod vpliv razuma, namena in logike, začne vstopati v moralna stanja.

Vir moralnih stanj je v islamu omenjen kot Nafs Lavvama, tj. ‘grajajoči jaz’. Pomeni, da ta ‘jaz’ začne postavljati vprašanja o svojih dejanjih in jih skuša spraviti pod vpliv razuma; vstopi v moralno stanje obstoja. V tem stanju posameznik lahko pade nazaj v fizično stanje, se pokesa in se poskusi vrniti v moralni jaz. Skratka, moralno stanje človekovega jaza je, ko skuša razumeti v sebi visoko moralne lastnosti in se mu neposlušnost upira, vendar ne more doseči popolnega uspeha.

Tretji vir, ki mora biti opisan kot začetek duhovnega stanja človeka, ki je omenjen v Koranu, se imenuje Nafs Mutmainna, kar pomeni umirjena duša. To je stopnja, ko je duša posameznika odrešena vseh šibkosti in napolnjena z duhovno močjo ter je vzpostavljen odnos z Vsemogočnim Bogom, brez katerega podpore ne more obstajati. V tem stanju obstoja je človek pomirjen sam s seboj in je v popolni harmoniji s Stvarnikom.

Tako kot fizično stanje vpliva na moralno in duhovno stanje, velja tudi obratno. Duhovno depresiven posameznik lahko kaže moralne lapsuse, kar se prenese v fizične težave. Podobno slabe navade postanejo moralno depresivne in duhovno omejujoče. Zato so v islamu zakoni za fizični obstoj, moralni in duhovni, in so odnosi dobro definirani in prikazani z vzorniki, kot so preroki.