Prejšnji preroki in svete knjige
V imenu Alaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Alaha, Mohamed je Alahov glasnik.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Prejšnji preroki in svete knjige

preroki

Muslimani verjamejo, da so vsi prejšnji preroki poslani od Boga in da so svete knjige Božja razodetja v svoji izvirni obliki ter tako vse pričajo o absolutni enotnosti Boga. Dva od šestih muslimanskih temeljev sta: 1) veruj v Božje preroke in 2) veruj v svete knjige.

Islam spoštuje vse religije in za vse predpostavlja, da izvirajo od Boga. Temeljno načelo islama je vera v resnico vseh prerokov in znanilcev – vključno z Jezusom,asMojzesom,as Abrahamomas in Krišnoas – ter njihovih svetih spisov. Islam ni nova religija. V svojem bistvu podaja enako sporočilo in vodstvo, kot ga je Bog razodel že prerokom pred Mohamedom.sa V Koranu Bog pravi tako:

Verjamemo v Alaha in vse, kar nam je bilo razodeto, vključno s tistim, kar je bilo razodeto Abrahamu, Izmaelu, Izaku, Jakobu in plemenom, ter tistim, kar je Mojzesu, Jezusu in drugim prerokom povedal njihov Gospod. Nikakršne razlike ne delamo med njimi in pokoravamo se Njemu (Koran 3: 85).

Islam uči, da so preroki in svete knjige resnične in poslane od istega Boga, ki je poslal preroka Mohamedasa in mu razodel Koran. Kakor pravi Koran, je Bog poslal svoje glasnike k vsem narodom:

Nobenega ljudstva ni bilo, h kateremu ne bi prišel opominjevalec (Koran 35: 25).

Vsako ljudstvo ima svojega poslanca (Koran 10: 48).

Nekateri preroki, kot so Adam,as Abraham,as David,as Salomon,as Mojzes,as Jezusas in seveda Mohamed,sa so v Koranu omenjeni. Drugih prerokov, na primer Zoroastre,asKrišneas in Konfucija,as pa Koran ne omenja. Muslimani ne verjamejo zgolj v prejšnje preroke, temveč tudi v razodetja in svete knjige, ki so jih ti preroki prejeli od Boga.

Koran poleg Korana omenja štiri razodete knjige:

  • Abrahamovi SUHUFI [zvitki] (Koran 87: 20)

Svete knjige Abrahamaas se niso ohranile. Ta razodetja najverjetneje niso bila nikoli zapisana.

  • Mojzesov TAVRAT (Tora) (Koran 3: 4)

Mojzesovoas Toro sestavlja prvih pet knjig hebrejske Biblije in vsebuje celotno izraelsko pravo. Te knjige ­– Geneza (Berešit), Eksodus (Šamot), Levitik (Vajikra), Numeri (Bemidbar) in Devteronomij (Devarim) – so znane tudi kot Peteroknjižje. Tora se je sprva ohranjala v obliki ustnega izročila. Zapisali so jo šele nekaj stoletij po Mojzesu.as Hebrejska Biblija je zbirka 24 knjig in vključuje tudi vseh pet knjig Tore.

  • Davidov ZABUR (psalm) (Koran 4: 164)

Danes je o Zaburju oziroma razodetju preroka Davidaas zelo malo znanega. V hebrejski Bibliji je veliko psalmov (svete pesmi ali himne), ki jih pripisujejo Daviduas in bi lahko sestavljali del Zaburja.

  • Jezusov INDŽIL (evangelij) (Koran 5: 47)

Indžil (evangelij) je bil razodet preroku Jezusu,as vendar v času njegovega življenja ni bil zapisan. Nauke so poskušali zapisati po njegovi smrti. Zgodnja cerkev je izmed številnih pričevalcev izbrala štiri, ki veljajo za uradne pričevalce njegovih naukov. Danes poznamo štiri evangelije, in sicer evangelij po Mateju, Luku, Marku in Janezu. Poleg omenjenih obstajajo še drugi evangeliji, ki pa niso del Biblije. Tudi ti vsebujejo pomembna sporočila o Jezusovemas življenju in njegovih naukih.