Znam arabsko
Jezik zbližuje ljudi, je prepričana Maha Ahmed, učiteljica arabščine v Mariboru. Odziv slušateljev je nad pričakovanji kmalu predavanja tudi v drugih slovenskih mestih.
Tečaji arabščine, s katerimi Mladinski kulturni center (MKC) skupaj z Društvo za informiranje o islamu »zbližuje ljudi«, so vzbudili veliko zanimanja. Okoli sedemdeset se jih uči arabščino in glede na interese Mariborčanov, pravi njihova učiteljica Maha Ahmed, bodo nedvomno organizirali še kakšnega.
Ahmedova prihaja iz Jemna. Rodila in odraščala je v južnem delu države, v mestu Aden. V Maribor je prišla lani septembra zaradi moža ki dela v štajerski prestolnici. Po izobrazbi je farmacevtka, diplomirala je na adenski univerzi leta 2013. Govori arabsko, angleško, tudi urdu, kajti njena mama je iz Pakistana. Je muslimanka in pripada mednarodni muslimanski skupnosti Ahmadija. Pravi, da se v Mariboru, kjer se sama uči slovenskega jezika, odlično počuti. »Pogosto odidem v Šentilj in kot prostovoljka pomagam kot prevajalka. Sodelujem tudi v različnih kulturnih programih, kot sta Art Kamp in Živa knjižnica. Rada spoznavam ljudi, sklepam prijateljstva in poskušam postati del slovenske družbe. Pomagam možu pri delu v društvu in uživam v kuhanju«, v nekaj stavkih povzame samo sebe.
Trikrat na teden se sreča s slušatelji v Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti. »Učim okoli 70 ljudi. Eni so sicer vmes odnehali, spet drugi so se tečaju pridružili nekje na sredi. Presenečena sem bila nad odzivom. Dobivali smo klice in elektronsko pošto z različnih koncev Slovenije, naj organiziramo tečaj še kje druge«, pove. Za zdaj uči le v Mariboru, kjer ima tudi privatne ure, kako bo naprej, še ne ve. Tečajniki so različnih starosti, razlogi za učenje arabščine tudi. Eni so se je nekoč že učili in sedaj znanje obnavljajo, drugi jo hočejo znati, ker želijo pomagati beguncem, spet tretji zato, ker jih zanimajo jeziki.
Arabščina je šesti najbolj govorjeni materni jezik na svetu, najbolj razširjen je Bližnjem vhodu in severni Afriki. Čeprav se na prvi pogled zdi nekaj čisto novega za nas, temu ni tako, saj poznamo nekaj besed arabskega izvora, kot so besede, ki se začnejo ali končajo z al-: alkohol, algebra, alkimija almanah, in tudi druge nam bližnje: gazela, žirafa, monsun, sezam. Njihova slovnica se je v zadnjih tisoč letih le malo spreminjala. Najbolj zanimivo je, da arabski jezik tako kot slovenski pozna dvojino. Arabska abeceda ima 28 črk, pisava pa velja za drugo najbolj razširjeno na svetu. Arabščino pišemo od desne proti levi.
»Verjamem, da je učenje arabščine zelo težko za tiste, ki še nič ne znajo. A šest mesecev je dovolj, da se naučiš osnov. Veliko je odvisno od tega, kako posameznik pristopi k učenju in ali ima dovolj interesa, da se jezik sploh nauči. Najbolj zagreti lahko v enem letu tekoče govorijo arabsko. Težje jim gre s pisavo«, sklene Ahmedova.
Vir: Časopis Večer