V imenu Allaha, Milostnega, Vseusmiljenega.
Čaščenja ni vreden nihče razen Allaha, Muhammad je Allahov poslanec.
Muslimani, ki verjamejo, da je Mirza Ghulam Ahmad (as),
Obljubljeni Mesija in Imam Mahdi.

Zakaj je alkohol v islamu prepovedan?

alkohol v islamu

Nedvomno je starodavni običaj uživanja alkohola globoko vtkan v tkivo sodobne družbe. Čeprav ga pije skoraj dve milijardi ljudi po vsem svetu, od katerih jih vsaj 76,3 milijona trpi za motnjo, povezano z alkoholom, se alkohol dojema kot del vsakdanjega življenja. Statistika priča o tem, da uničujoč vpliv uživanja alkohola na človeško civilizacijo ni mit in postaja vse očitnejši, saj družbi ne uspe nadzorovati pitja.1

Podatki kažejo na škodljiv vpliv alkohola na družbo in posameznike. Alkohol je na Zahodu splošno sprejet, vendar je povzročil več škode kot prepovedane droge, kot sta heroin in kokain. (»Scoring drugs«, The Economist, Dostopno na Wiki Commons) 

Leta 2005 je študija vlade Združenih držav Amerike pokazala, da je zloraba alkohola povezana s 75.000 smrtnimi žrtvami v ZDA na leto.2

To število se je v naslednjih letih povečalo in od leta 2006 do 2010 je čezmerno uživanje alkohola vsako leto povzročilo skoraj 88.000 smrti, zaradi česar je uživanje alkohola tretji najpogostejši preprečljivi vzrok smrti v Ameriki.3, 4 Pred kratkim je obsežna študija, izvedena v ZDA, pokazala, da »imajo približno trije od desetih odraslih Američanov težave s pitjem ali so alkohol zlorabljali kdaj v preteklosti«.5 Vendar ta epidemija ni omejena samo na Ameriko. Leta 2012 je bilo 3,3 milijona smrti po vsem svetu (5,9 odstotka vseh smrti na svetu) posledica uživanja alkohola. Zloraba alkohola je po vsem svetu peti najpogostejši dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in invalidnost, med ljudmi, starimi 15 do 49 let, pa prvi.6 Takšna skrb vzbujajoča statistika bi morala biti nedvomno vzrok za mednarodno zaskrbljenost. Toda kot je svet priča zgodovini, so ponavljajoči se neuspehi prohibicijskih gibanj, kot je bila ameriška prohibicija (1920–1933), povzročili, da je kultura pitja prevladovala in močno vplivala na življenje milijard ljudi po vsem svetu, tako pivcev kot nepivcev.

Medtem ko svet priznava škodljiv vpliv alkohola in se trudi omejiti pitje, se številni ne zavedajo, da je v zgodovini človeške civilizacije resnično obstajal čas, ko je bila družba očiščena težav, ki spremljajo uživanje alkohola – družba, katere ljudje so bili osvobojeni verig zlorabe alkohola. Družba in skupnost, ki jo je v 7. stoletju v Arabiji ustanovil Prerok Muhammadsa, je bila večinoma ozdravljena kuge alkoholizma. To sproža zelo pomembno vprašanje – kaj je bilo na islamski prohibiciji takšnega, kar ji je omogočilo uspeh tam, kjer so druga prohibicijska gibanja klavrno propadla?

Prohibicija v Združenih državah Amerike (1920–1933)

Odprava alkohola med prohibicijo je bil poskus ameriške vlade, da bi izkoreninila to vseprisotno opojno snov. Zaradi razširjenosti odvisnosti po vsej državi jim ni uspelo. © Vintage periods. (Dostopno na Wiki Commons)

Prepoved alkohola med številnimi Američani ni bila priljubljena ideja. Sprva se je po 18. amandmaju, ki je prepovedoval »proizvodnjo, prodajo in distribucijo opojnih pijač«, poraba alkohola zmanjšala za 20 do 40 odstotkov. Nato pa se je začela povečevati in le eno leto po uvedbi prepovedi je poraba alkohola spet strmo narasla. Od leta 1921 do 1927 se je povečala na 60 do 70 odstotkov ravni pred prepovedjo.7 Družbeni pritisk in spoštovanje zakona nista vplivala na porabo alkohola. Preprosto povedano, tisti, ki so želeli piti, so pili. Edward Behr, avtor knjige Prohibition: 13 Years That Changed America, piše:

»S prohibicijo je bila Amerika pripravljena na divji pivski pohod, ki je trajal trinajst let, pet mesecev in devet dni.«8

Pravzaprav so Američani v 13 letih prohibicije vsako leto v svojih domovih proizvedli 700 milijonov galon piva.9 Poleg tega se ni povečala le poraba alkohola, temveč tudi poraba nadomestkov alkohola. Poleg zdravil so potrošniki prešli tudi na narkotike: hašiš, tobak, marihuano in kokain. Ti izdelki so bili potencialno nevarnejši in odvisnost povzročajoči kot alkohol, njihova nabava pa je uporabnike pogosto spravljala v stik z nevarnejšim kriminalom.10

V obdobju prohibicije so ameriški državljani uporabljali vsa mogoča sredstva za nabavo alkoholnih pijač. Pijače so bile nabavljene celo iz zdravstvenih razlogov. Nacionalni pritisk je končno povzročil preklic prohibicije. Ministrstvo za finance. Nacionalni arhiv. (Dostopno na Wiki Commons)

Do leta 1933 je poskus s prohibicijo propadel in le znova potrdil dejstvo, da so Američani radi pili in niso bili pripravljeni upoštevati ustavnega zakona, ki je prepovedoval alkohol. Kot navaja Amy Mittleman v knjigi Brewing Battles: A History of American Beer, »so tako trgovci na drobno kot pivci zavrnili legitimnost zakonodaje o prohibiciji«.11

Alkohol v svetopisemskem kontekstu

Krščanska dogma, kljub priznavanju njegovih škodljivih učinkov, ne prepoveduje uživanja alkohola, kar je glavni razlog za njegovo dostopnost na Zahodu. Le Koran ga je izrecno prepovedal, kar dokazuje neponovljivo modrost tega božanskega svetega spisa. (Dostopno na Wiki Commons)

Kjer ustavno pravo ni odpravilo uživanja alkohola, versko pravo ni bilo nič učinkovitejše. Družba pod vplivom judovsko-krščanske teologije ne more prepovedati uživanja alkohola, saj v njenih verskih spisih ni izrecno prepovedan. Od vseh verskih spisov le Koran dokončno in kategorično prepoveduje uživanje alkohola. Hadrat Mirza Ghulam Ahmadas, Obljubljeni Mesija in ustanovitelj Muslimanske skupnosti Ahmadija, pojasnjuje zgodovinsko resnico:

»Pripadniki teh dveh knjig (Tore in evangelijev) niso imeli nobene omejitve glede količine pitja ali iger na srečo, ker sta imeli obe prirojeno napako, da nista prepovedali teh dveh groznih dejanj (uživanje alkohola in igre na srečo) – in posledično razvratnim ljudem nista prepovedali uživanja in igranja. Zaradi tega ta dva naroda uživata alkohol, kot da bi bil voda, in se tudi močno prepuščata igram na srečo. V nasprotju s tem je Koran kategorično prepovedal alkohol, ki je mati vseh zlobnih in grozljivih stvari. Ponosni smo, da je Koran edini dokončno prepovedal alkohol – isto grozljivo snov, zaradi katere zdaj žaluje in se pritožuje vsa Evropa – in na enak način prepovedal igre na srečo.«12

Proučevanje Svetega pisma nadalje kaže, da ne le ne prepoveduje uživanja alkohola, ampak mu daje tudi določen pomen, ki ga ne najdemo v nobeni drugi knjigi, kaj šele v verskih spisih. V 1. do 11. vrstici 2. poglavja Janezovega evangelija najdemo, da je bil prvi čudež, ki ga je kadar koli storil Jezusas in so mu ga pripisali, pretvorba vode v vino. Zaradi tega vina so ljudje prvič začeli verjeti vanj. Vino je v Svetem pismu obravnavano tudi kot spremljevalec veselja (Psalmi 104:14–15 in Pridigar 9:7), njegova uporaba v običajnih obredih, kot je maša, ki simbolizira Kristusovo kri, pa še dodatno dokazuje njegov pomen. Zato ni presenetljivo, da so bili celo krščanski duhovniki nagnjeni k čezmernemu pitju, nekateri pa so se celo zgrudili na prižnicah.13

Zadnja večerja se vrti okoli deljenja kruha in vina. To krepi svete konotacije alkohola v krščanski veri.(Dostopno na Wiki Commons)

Čeprav se trdi, da je pijanost po Svetem pismu greh, dejstvo, da Sveto pismo dovoljuje uživanje alkohola, utira pot nevarni navadi, ki je ni prakticiral niti sam prerok Jezusas.14 Dostop do alkohola lahko zlahka privede do zanemarjanja zdravih omejitev. Obljubljeni Mesijaas glede alkohola v Svetem pismu piše:

»Ko človeka zaslepijo nestrpni in grešni ljudje, ne more več ločiti med dovoljenim in nedovoljenim ter vse dovoljene stvari postavi za prepovedane, vse prepovedane pa za dovoljene; in se brez oklevanja izogiba dobrim dejanjem. Alkohol, ki je mati vseh nečimrnih stvari, je med kristjani dovoljen, vendar je v našem šeriatu (islamskem pravu) vsekakor prepovedan in se imenuje ‘gnusoba Satanovega dela’. Ali obstaja kakšen duhovnik, ki lahko v Svetem pismu pokaže nedopustnost uživanja alkohola? Namesto tega velja, da je alkohol tako blagoslovljen, da je bil prvi čudež Mesije (Jezusaas) ustvaritev vina; zakaj torej ne bi bili drzni pri njegovem uživanju? Morda celo najbolj zmerni med njimi spijejo vsaj eno steklenico žganja. Tako je obilje alkohola v Angliji povzročilo nove zločine.«15

Tukaj je treba opozoriti, da Obljubljeni Mesijaas argumentira o dovoljenosti alkohola s svetopisemskega vidika, ki Jezusaas prikazuje kot uživalca alkoholnih pijač. Vendar Obljubljeni Mesijaas sploh ni verjel, da Jezusas, veliki Božji prerok, uživa vino – temveč je verjel, da je Jezusas brezgrešen in nekdo, ki se izogiba uživanju alkohola.

Stališče islama do uživanja alkohola

V nasprotju s svetopisemskimi spisi Koran kategorično prepoveduje uživanje alkohola. Modrost, ki stoji za islamsko prepovedjo alkohola, je vsekakor vredna razmisleka. Da bi popolnoma izkoreninili uživanje alkohola, so arabsko miselnost, da je alkohol sprejemljiv, najprej spremenili s pomočjo koranskih naukov, zato je vse drugo sledilo kot naravna posledica te spremembe odnosa. Tako kot odprava suženjstva, kjer sužnji niso bili le osvobojeni, ampak so bili tudi popolnoma vključeni v islamsko družbo in obravnavani kot intelektualno enakovredni, so tudi islamski nauki o alkoholu zadeli sam koren problema in najprej spremenili dojemanje. (Postopno napredovanje k želenemu izidu, tako kot avtomobil, ki postopoma pospešuje in se vključi na avtocesto, je prav razlog, zakaj je bilo izvajanje islamskih prepovedi učinkovito in trajno.)

Prvo koransko razodetje, ki omenja hamr (vino), je bilo razodeto v zgodnjem meškem obdobju islama in je omenjeno v 68. verzu 16. poglavja:

In iz plodov datljevih palm in grozdja dobite opojno pijačo in zdravo hrano. Resnično, v tem je znamenje za ljudi, ki uporabljajo svoj razum.16, 17

Ta verz govori o dobri in slabi hrani, ki izvira iz istega vira, tj. datljev in grozdja. Modrost tega koranskega razodetja je bila, da je usmeril pozornost muslimanov na opojne pijače in jim omogočil, da sami razmislijo o tem vprašanju. To je bil prefinjen namig na zlo alkohola, ki je zoperstavljen z idejo o »zdravi hrani«.

Po tem razodetju je bil alkohol prepovedan v treh fazah, Allah je najprej odvračal verujoče muslimane od pitja vina in opozoril na dejstvo, da je v opojnih pijačah več zla kot koristi. V 220. verzu 2. poglavja piše:

Sprašujejo te o vinu in igrah na srečo. Reci: »V obeh obstaja velik greh in tudi nekaj koristi za ljudi; toda njihov greh je večji od njihove koristi …18

Nato je bilo muslimanom prepovedano moliti, ko so bili pijani. V 44. verzu 4. poglavja piše:

O vi, ki verujete! Ne bližajte se molitvi, ko niste popolnoma pri pameti, dokler ne veste, kaj govorite.19

Dejstvo, da je bilo čez dan pet molitev (še pred sončnim vzhodom pa do po sončnem zahodu), je spodbudilo iskrene muslimane, da so opustili to navado. Molitev je bila spodbujana in ji je bila dana prednost pred pitjem, ker je muslimanski salat (obvezna molitev) v osnovi očiščevalna izkušnja, ki človeka varuje pred grehom in nepravičnim ravnanjem.20

Nazadnje je bilo uživanje alkohola označeno za gnusobo Satanovega dela in je bilo dokončno in strogo prepovedano. V verzih 91–92 5. poglavja piše:

O vi, ki verujete! Vino, igre na srečo, maliki in vedeževalske puščice so le gnusoba Satanovega dela. Zato se izogibajte vsakega od njih, da boste uspešni. S pomočjo vina in iger na srečo si Satan želi le ustvariti sovraštvo in zavist med vami ter vas odvrniti od spominjanja na Allaha in molitve. Se boste odvrnili?21

Modrost islamske prepovedi alkohola

Kot smo že omenili, je razlog, da je islam uspešno izkoreninil alkohol, ta, da je spremenil takrat prevladujoče dojemanje alkohola. Ko je prišel čas za njegovo popolno prepoved, je bilo to storjeno postopoma, da bi jo bilo mogoče uspešno uveljaviti. Takšne radikalne spremembe stališč pred uveljavitvijo verskih zapovedi ne najdemo v nobeni drugi religiji, razen v islamu. Če bi bilo prvo razodetje Korana »ne pij«, bi bilo prezrto in neučinkovito. Glede prav tega scenarija Hadrat Ajšara pravi:

»Ko so ljudje sprejeli islam, so bili razodeti verzi o dovoljenih in nedovoljenih stvareh. Če bi bilo prvo razkrito: ‘Ne pijte alkoholnih pijač,’ bi ljudje rekli: ‘Nikoli ne bomo opustili alkoholnih pijač,’ in če bi bilo razodeto: ‘Ne izvajajte nedovoljenih spolnih odnosov,’ bi rekli: ‘Nikoli ne bomo opustili nedovoljenih spolnih odnosov.’«22

Zato, kot pravi komentator Korana, imam Fahr al-Din Razi, »je bila modrost prepovedi, ki je bila razkrita v tem ukazu, v tem, da je Allah vedel, da imajo ljudje tesno navezanost na pitje vina. Zato je vedel, da bi jim bilo, če bi ga naenkrat prepovedal, zelo težko (upoštevati prepoved).«23

Tako je v metodologiji, ki jo islam uporablja za uvedbo novega zakona, mogoče najti veliko modrosti. Poleg te metodologije je Prerok Muhammadsa vernike opozoril tudi na zlo opitosti. Naj bi izjavil:

»Vino (alkohol) je mati vseh grehov in kdor ga pije, Allah ne bo sprejel njegovih molitev 40 dni; in če tak umre, medtem ko ima v želodcu alkohol, umre zaradi nevednosti.«24

Islamsko pravo prepoveduje vsakršno uživanje alkohola, čeprav je v nekaterih islamskih območjih, vključno s Perzijo, obstajala tradicija pitja vina. Ta slika stenske poslikave v palači Chehel Sotoun prikazuje Perzijko iz 17. stoletja, ki toči vino.(Dostopno na Wiki Commons)

Da bi družbo popolnoma in v celoti očistili opojnih snovi, je bilo treba prepovedati že najmanjše količine alkohola. Naravno je, da tisti, ki zlorabljajo droge in opojne snovi, začnejo z majhnimi količinami, nato pa zaradi pomanjkanja samonadzora in nezadovoljstva z manjšimi količinami potrebujejo večje količine, da ohranijo opitost – sčasoma postanejo odvisni. V boju proti temu je Preroksa izjavil:

»Vsaka opojna snov je nezakonita in tudi majhna količina tega, kar povzroča opojnost v velikih količinah, je nezakonita.«25

Pred kratkim so zdravstvene analize pokazale, da so že majhne količine alkohola škodljive za zdravje. Dame Sally Davies, glavna zdravstvena svetovalka britanske vlade, je objavila poročilo, v katerem je navedla, da »redno pitje katere koli količine alkohola predstavlja tveganje za zdravje« in da lahko že najmanjše količine alkohola povečajo tveganje za raka in druge bolezni.26 Posledično so bila vsa vrata opitosti zaprta in ostala v veljavi glede odloka o uživanju alkohola.

Vendar islam ne zanemarja dejstva, da ima alkohol koristne lastnosti. Koran priznava koristi tako alkohola kot iger na srečo z izjavo, da »obstaja velik greh in tudi nekaj koristi za ljudi; toda njihov greh je večji od njihove koristi«.27 Tako islam priznava, da ima alkohol koristne lastnosti, vendar ker njegova škoda odtehta koristi, se šteje za nezakonitega. Poleg tega je treba vedeti, da je islam religija zmernosti, in čeprav je uživanje alkohola prepovedano, je uporaba alkohola v zdravilih dovoljena. Pravzaprav je bil muslimanski alkimist in učenjak Muhammad ibn Zakarijja Al-Razi, ki mu na splošno pripisujejo odkritje etanola (čistega alkohola), »prvi zdravnik, ki je sistematično uporabljal alkohol v svoji zdravniški praksi«.28 Po odkritju etanola so Perzijci alkohol rafinirali in ga v destilirani obliki uporabljali kot zdravilo proti bolečinam in kot anestetik.29 Danes ga muslimani in nemuslimani pogosto uporabljajo kot topilo v homeopatskih zdravilih.

Je islam uspešno izkoreninil alkohol?

Postavlja se vprašanje, ali je islam uspešno uvedel prepoved alkohola. Da bi odgovorili na to, najdemo hadise (izreke Preroka Muhammadasa), ki dokazujejo, da islam ni le uspešno očistil družbe uživanja alkohola, ampak so ga muslimani opustili v trenutku, v trenutku, ko je bil prepovedan. Hadrat Anas bin Malikra pripoveduje o dnevu, ko je bil alkohol dokončno prepovedan:

»Abu Ubejdi, Abu Talhi in Ubejju bin Ka’bu sem stregel pijačo, pripravljeno iz zrelih in nezrelih datljev. Nato je nekdo prišel k njim in rekel: ‘Alkoholne pijače so prepovedane.’ (Ko je to slišal) je Abu Talha rekel: ‘Vstani, o Anas, in jo odlij!’ In odlil sem jo.«30

Prepoved alkohola s strani božansko vodenega Preroka Muhammada je v Medini povzročila revolucijo. Tukaj so alkohol takoj zlili po ulicah in muslimani so se takoj vzdržali njegovega uživanja. Nobena posvetna kampanja za prepoved alkohola ni bila nikoli tako učinkovita.(Javna knjižnica kralja Abdulaziza. Dostopno na Wiki Commons)

Pravijo, da se je po objavi prepovedi alkohola izlilo toliko alkohola, da so se ulice Medine spremenile v reke ali potoke vina. Družba, ki jo je ustvaril islam, je uživanje alkohola za vedno opustila. V dnevu ali dveh je celotno mesto Medina postalo abstinenčno in največja kampanja, ki je bila kadar koli sprožena proti uživanju alkohola, je delovala. Dejansko je bil to odličen dokaz stopnje vere in prepričanja zgodnjih muslimanov, ki so takoj opustili navado, ki je bila že generacije neločljiv del njihove družbe. Omeniti je treba, da v času prepovedi muslimani niso bili prisiljeni opustiti navade, temveč sta jih samo njihovo lastno prepričanje in vera spodbudila, da so se za vedno odpovedali uživanju alkohola. Zaradi tega je bilo pitje alkohola v teh deželah izkoreninjeno povsod, kjer se je islam razširil in postal prevladujoča religija. David Courtwright, profesor zgodovine na Univerzi Severne Floride, piše:

»Vzpon islama, ki je vino obsodil kot gnusobo, ki si jo je izmislil Satan, je odvračal vinogradništvo (gojenje vinske trte) v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, vendar sta vinarstvo in pitje vina cvetela v srednjeveški Evropi.«31

Da bi dodatno odgovorili na to vprašanje, je treba vedeti, da moči islamskega nauka in pozitivnih revolucij, ki jih lahko ustvari v družbah, ne priznavajo le muslimani. Britanski zgodovinar Arnold J. Toynbee v svoji knjigi Civilization on Trial piše:

»Vendar pa lahko razločimo določena islamska načela, ki bi lahko, če bi jih uporabili v družbenem življenju novega kozmopolitskega proletariata, imela v bližnji prihodnosti pomembne blagodejne učinke na ‘veliko družbo’ (the Great Society). Dva očitna vira nevarnosti, eden psihološki in drugi materialni, v sedanjih odnosih tega kozmopolitskega proletariata z dominantnim elementom v naši sodobni zahodni družbi sta rasna zavest in alkohol; in za boj proti njima ima islam možnost, za katero bi se lahko, če bi bila sprejeta, izkazalo, da ima visoko moralno in družbeno vrednost.«32

Toynbee nadaljuje, da je islamski duh omogočil, da so se tropske regije, kot sta Srednja Afrika in Indonezija, popolnoma očistile uživanja alkohola:

»Pričakujemo lahko, da se bo ta duh manifestiral na več praktičnih načinov; in ena od teh manifestacij bi lahko bila osvoboditev od alkohola, ki jo je navdihnilo versko prepričanje in ki je zato lahko dosegla tisto, česar nikoli ni bilo mogoče uveljaviti z zunanjo sankcijo tujega zakona. Tukaj torej, v ospredju prihodnosti, lahko opazimo dva dragocena vpliva, ki ju ima islam na kozmopolitski proletariat zahodne družbe, ki je vrgla svojo mrežo po vsem svetu in zajela celotno človeštvo; medtem ko lahko v bolj oddaljeni prihodnosti ugibamo o morebitnih prispevkih islama h kakšni novi manifestaciji religije.«33

Zaključne misli

Negativni učinki alkoholizma so, če sploh kaj, pokazali, da so islamski nauki polni modrosti in koristi ter jih je dejansko mogoče uporabiti za pozitivno reformo narodov. Hadrat Mirza Ghulam Ahmadas, Obljubljeni Mesija in ustanovitelj Muslimanske skupnosti Ahmadija, pravi:

»Velikokrat se zgodi, da če določena stvar ni dovolj razširjena, potem njenih učinkov ni mogoče poznati. Vzemimo za primer razširjenost alkohola danes v krajih, kot je Evropa – če do te razširjenosti ne bi prišlo, kako bi se potem lahko pokazali njegovi negativni učinki, pred katerimi se svet danes zateka? In z njegovo razširjenostjo se razkriva lepota islama in Poslanca islamasa, ki je ustavil to razvado in jo označil za nezakonito.«34

Dandanes so uživanje alkohola in njegovi škodljivi učinki na družbo povzročili številne nemire, ti nemiri pa izražajo željo po reformi. Islam lahko ponudi rešitev za to krizo in je krasen primer, kako se lahko družba za vedno uspešno osvobodi okovov alkoholizma.

O avtorju: Aizaz Khan je zaključil sedemletno študijo na univerzi za misijonarsko usposabljanje Muslimanske skupnosti Ahmadija v Kanadi Džamija Ahmadija. Študij je končal z disertacijo Vpliv alkohola in iger na srečo na družbo. V okviru usposabljanja je kratek čas služil skupnosti v Beninu v Zahodni Afriki. Je ambiciozen pisatelj in voditelj programa MTA Canada »Roots to Branches«.

VIRI SPROTNIH OPOMB

  1. Mark, E., Rose, M. A. in Cheryle J. Cherpital, Alcohol: Its History, Pharmacology and Treatment (Center City, MN: Hazelden, 2011), 45.
  2. “Alcohol Linked to 75,000 U.S. Deaths a Year”, NBC News, 14. januar 2016, https://www.nbcnews.com/id/6089353/ns/health-addictions/t/alcohol-linked-us-deaths-year/.
  3. “CDC – Fact Sheets-Alcohol Use And Health – Alcohol”, 14. januar 2016, https://www.cdc.gov/alcohol/fact-sheets/alcohol-use.htm.
  4. “Alcohol Facts and Statistics”, National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, marec 2015. Splet, 8. december 2015, https://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics.
  5. “Three in 10 American Adults Have a Drinking Problem: Study”, NY Daily News, 8. junij 2015, https://www.nydailynews.com/life-style/health/10-american-adults-drinking-problem-study-article-1.2250854.
  6. “Alcohol Facts and Statistics”. National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, marec 2015. Splet: 8. december 2015, https://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics.
  7. Jeffrey A. Miron in Jeffrey Zwiebel. “Alcohol Consumption during Prohibition”. The American Economic Review 81.2 (1991): str. 242–47, 6. avgust 2014. https://www.nber.org/papers/w3675.pdf.
  8. Edward Behr, Nick Triggle. Health correspondent, “Alcohol Limits Cut to Reduce Health Risks”, BBC News, 14. januar 2016, https://www.bbc.com/news/uk-35255384.
  9. Eric Burns, Spirits Of America: A Social History Of Alcohol, Philadelphia, Pa.: Temple University Press, 2004.
  10. Mark Thornton, “Alcohol Prohibition Was a Failure”, Cato Institute, 17. julij 1991, https://www.cato.org/publications/policy-analysis/alcohol-prohibition-was-failure.
  11. Amy Mittelman, Brewing Battles: A History of American Beer, New York: Algora Publishing, 2008, 17.
  12. Hadrat Mirza Ghulam Ahmadas, Chashma-e-Ma’arifat (Urdu), Ruhani Khaza’in, 23. zvezek, str. 267.
  13. William Rorabaugh, Alcoholic Republic: An American Tradition, Oxford University Press, 1979.
  14. Sveto pismo, Efežanom 5,18 in Galačanom 5,21.
  15. Hadrat Mirza Ghulam Ahmadas, Al-Hakm, 17. junij 1903,7. zvezek, str. 17.
  16. Fahr al-Din Muhammad ibn Umar Razi, Al-Tafsir Al-Kabir, 6. zvezek, Bejrut, Libanon: Dar-ul-Fikr, 1981, 43.
  17. Koran 16:68.
  18. Koran 2:220.
  19. Koran 4:44.
  20. Koran 29:46.
  21. Koran 5:91-92.
  22. Sahih Buhari, Kitab Fadail-ul-Quran, Baab Ta’leef-il-Quran (koranska zbirka).
  23. Fahr al-Din Muhammad ibn Umar Razi, Al-Tafsir Al-Kabir, zv. 6, Bejrut, Libanon: Dar-ul-Fikr, 1981, 43.
  24. Ahadith ‘an shuyuh abi Muhammad ba’labaki, hadis št. 43.
  25. Sunan Ibn Madžah, Kitab-ul-Ašribah, 30. knjiga, št. 3392.
  26. Nick Triggle, “Alcohol Limits Cut to Reduce Health Risks”, BBC News, 8. januar 2016, https://www.bbc.co.uk/news/uk-35255384.
  27. Koran 2:220.
  28. “Medical Science”, Tirunelveli Medical College, https://tvmc.ac.in/medicalscience_history/.
  29. Houchang D. Modanlou MD, A Tribute to Zakariya Razi (865 – 925 AD), An Iranian Pioneer Scholar. Archives of Iranian Medicine (n. d.): 673–77. Splet: 4. avgust 2014, str. 674. https://www.ams.ac.ir/AIM/NEWPUB/08/11/6/0019.pdf.
  30. Sahih Buhari, Kitab-ul-Ashribah, 74. knjiga, št. 1.
  31. David T. Courtwright, Forces of Habit: Drugs and the Making of the Modern World, Cambridge, MA: Harvard UP, 2001, 10.
  32. Arnold Toynbee, Civilization on Trial, New York: Oxford University Press, 1948.
  33. Arnold Toynbee, Civilization on Trial, New York: Oxford University Press, 1948.
  34. Hadrat Mirza Ghulam Ahmadas, Malfuzat, 3. zvezek, London, 1984, str. 405.

Slika: Shutterstock