Ve\u010dina islamskih struj veruje v prihod preroka Mahdija, ki bo pri\u0161el na zemljo, se boril proti zlem silam la\u017enega preroka in vladal do drugega prihoda Jezusa ter sodnega dne. Ahmadijci verujejo, da se je prerokba o prihodu Mahdija \u017ee izpolnila v osebi Mirze Ghulama Ahmada. Zato so se predstavniki 72 vej islama leta 1974 zbrali v Pakistanu in ahmadijce soglasno ozna\u010dili za nevernike ter jih izob\u010dili iz islama. Pakistanski parlament je nato, verjetno tudi pod pritiskom savdskih oblasti, ki se zaradi Meke in Medine postavljajo kot varuhi ortodoksnega sunitskega islama, v ustavo vnesel amandma, ki ozna\u010duje za muslimane samo tiste, ki verujejo, da je Mohamed zadnji in dokon\u010dni prerok. S tem so bili ahmadijci uradno razgla\u0161eni za brezbo\u017ene pogane in prepu\u0161\u010deni na milost in nemilost vsakokratnih nahujskanih mno\u017eic skrajne\u017eev ali dr\u017eavnih organov pregona. Leta 1984 je tedanji pakistanski diktator Mohamed Zia-ul-Haq izdal odlok \u0161t. 20, s katerim je ahmadijcem prepovedal, da se imajo za muslimane, da javno izra\u017eajo svojo versko pripadnost, da svoje molilnice imenujejo mo\u0161eje, da javno kli\u010dejo k molitvi, da sodelujejo pri molitvah v drugih muslimanskih mo\u0161ejah ali molilnicah, da javno citirajo Koran, da pridigajo v javnosti ali da sku\u0161ajo koga spreobrniti. Pakistanske oblasti od vsakogar, ki zaprosi za potni list (po nekaterih poro\u010dilih pa tudi za osebno izkaznico, ali ob vpisu na univerzo in pri prijavi za delovno mesto v dr\u017eavnih slu\u017ebah) zahtevajo, da podpi\u0161e izjavo, s katero prizna Mohameda za zadnjega preroka, Ahmada za krivega preroka, vse, mi mu sledijo pa za nevernike. Malokdaj je bila verska manj\u0161ina izpostavljena taki diskriminaciji s strani dr\u017eavnih organov, kot je ahmadija v Pakistanu. Ahmadijci so neza\u017eeleni tudi v Savdski Arabiji, ki jim ne dovoli romanja v Meko. Ahmadija je preganjana tudi v Banglade\u0161u, Egiptu, Maleziji, Indoneziji in Palestini, in je pod udarom muslimanskih skrajne\u017eev v Indiji, kjer je sicer uradno priznana kot veja islama. Kljub temu je po ocenah ahmadija najhitreje rasto\u010da muslimanska sekta na svetu na za\u010detku 21. stoletja, njeni \u010dlani se najdejo v ve\u010dini dr\u017eav sveta, skupno pa naj bi jih bilo na svetu med desetimi in dvajsetimi milijoni. Najve\u010d ahmadijcev je v Pakistanu (okrog pet milijonov, \u010depra uradnih podatkov razumljivo ni), Nigeriji (skoraj tri milijone), Tanzaniji (dva milijona in pol), Indiji in Nigru (po en milijon), Gani, Kongu, Sierri Leone, Kamerunu in Indoneziji. Med zahodnimi dr\u017eavami je okrog \u0161tirideset tiso\u010d ahmadijcev v Nem\u010diji, trideset tiso\u010d pa v Veliki Britaniji, kjer tudi stoji ahmadijska mo\u0161eja Baitul Futuh, ki je bila do izgradnje mo\u0161eje v Rimu sploh najve\u010dja mo\u0161eja v Evropi. Zgodba pa se ne za\u010dne v dana\u0161njem Pakistanu, temve\u010d v Indiji pod britansko kolonialno oblastjo.<\/p>\n
Mirza Ghulam Ahmad se je namre\u010d rodil leta 1835 v mestu Kadian v Pund\u017eabu v dana\u0161nji Indiji v vplivni in bogati dru\u017eini. \u017divljenje je posvetil preu\u010devanju Korana, \u010deprav je moral na o\u010detovo \u017eeljo tudi skrbeti za dru\u017einske posle. Med opravljanjem teh je ve\u010dkrat pri\u0161el v stik s kr\u0161\u010danskimi misionarji in se z njimi zapletal v debate o islamu in kr\u0161\u010danstvu. S\u010dasoma si je pridobil ugled kot prodoren zagovornik islama, tudi s knjigami, ki jih je za\u010del pisati okoli leta 1880. 23. marca 1889 se je skupini 40 privr\u017eencev razodel kot mesija in Mahdi ter ustanovil Ahmadijsko muslimansko skupnost, Ahmadiyya Muslim Jama’at, ki je \u0161e danes osrednja organizacija ahmadijcev. Ahmad je trdil, da ga je bog poslal, da prenovi islam, ter da je mesija, ki ga je napovedal Koran, pa tudi Sveto pismo in ve\u010d drugih svetovnih verstev. Islam je po njegovem poslednja vera, v katero vodijo vse ostale vere, katerih sporo\u010dilo pa je nepopolno, ali se je s\u010dasoma izrodilo. Tako med preroke preteklosti ahmadijci vklju\u010dujejo ne samo preroke judovsko-kr\u0161\u010dansko-islamskega izro\u010dila, temve\u010d tudi Zaratustro, Kri\u0161no, Budo in Konfucija. Ahmad je zavra\u010dal d\u017eihad, to je sveto vojno, in zagovarjal miroljubno \u0161irjenje islama preko misijonarskega dela, prepri\u010devanja in pisanja. Prav tako se je zavzel za strogo lo\u010ditev med vero in posvetno oblastjo, kar je v nasprotju z ve\u010dino ostalih sunitskih in \u0161iitskih struj. Ahmed je bil prepi\u010dan, da je osrednji nauk islama mir, odpu\u0161\u010danje in so\u010dutje do vsega \u010dlove\u0161tva. Trdil je, da je to sporo\u010dilo pomembno predvsem za duhovni preporod evropske civilizacije, ki je zapadla v materializem. Ahmad je bil neutruden govornik in pisec, do svoje smrti leta 1908 je napisal kar devetdeset knjig. Ko je umrl, je \u0161tevilo njegovih privr\u017eencev presegalo \u0161tiristo tiso\u010d.<\/p>\n
Ahmadijci spo\u0161tujejo pet stebrov islama, v kolikor jim romanja ali javnega izra\u017eanja vere v enega boga in njegovega preroka Mohameda ne prepre\u010dujejo pakistanske in savdske oblasti, ter ve\u010dino ostalih naukov sunitskega islama. Ena od razlik z ve\u010dinskim islamom, pa tudi s kr\u0161\u010danstvom, je verovanje, da Jezus ni umrl na kri\u017eu, temve\u010d je kri\u017eanje pre\u017eivel, po treh dneh v nezavesti pri\u0161el iz groba in se u\u010dencem prikazal kot \u017eiv \u010dlovek. Nato naj bi odpotoval na vzhod k \u010dlanom izgubljenih judovskih rodov ter umrl v Ka\u0161mirju. Ahmed je tudi identificiral njegov grob v mavzoleju Roza Bal v Srinagarju, v katerem je pokopan muslimanski svetnik Yuz Asaf, ki naj bi bil po prepri\u010danju ahmadijcev ravno Jezus.<\/p>\n
Po smrti ustanovitelja je vodstvo organizacije ahmadijcev pre\u0161lo v roke izvoljenih kalifov: razen prvega vseh pet dosedanjih kalifov izhaja iz Ahmedove dru\u017eine. Ahmadijci so podprli lo\u010ditev kolonialne Indije in ustanovitev prete\u017eno muslimanskega Pakistana. Leta 1948 se je ve\u010dina ahmadijcev, vklju\u010dno s tedanjim kalifom in sede\u017eem skupnosti, iz Kadiana preselila v Pakistan, kjer je zgradila mesto Rabwah. Po sprejetju odloka \u0161t. 20 se je \u010detri kalif odlo\u010dil, da se preseli v London, ker mu je bilo v Pakistanu onemogo\u010deno nastopati v svoji vlogi in skrbeti za vse bolj \u0161tevilno svetovno skupnost ahmadijcev. Od takrat ima ahmadijska skupnost sede\u017e v mo\u0161eji Faizl, ki je bila sploh sprva mo\u0161eja v Londonu, zgrajena leta 1926 s prostovoljnimi prispevki ahmadijskih \u017eena iz Kadiana. Ahmadijska skupnost se lahko pona\u0161a tudi s \u0161tirimi satelitskimi kanali, ki so bili prvi islamski televizijski kanali, zelo aktivno zalo\u017ebo (ahmadijci so pripomogli k prevodu Korana v ve\u010d kot sedemdeset jezikov) in \u0161olo za islam in jezike, ki organizira \u0161olanje islamskih misijonarjev v \u0161tirinajstih dr\u017eavah po vsem svetu. Vsa ta misijonarska in propagandna dejavnost ahmadijcev je tudi zaslu\u017ena za najve\u010d spreobrnitev zahodnjakov v islam, saj je ahmadija navadno prva oblika islama, s katero pridejo v stik, pritegne pa jih s svojim sporo\u010dilom miru. Ahmadijska skupnost je tudi ustanoviteljica dobrodelne organizacije Humanity First, ki po vsem svetu gradi bolnice in pomaga prebivalcem pri naravnih katastrofah in vojnah, ne glede na versko, narodno ali rasno pripadnost.<\/p>\n
Eden najbolj znanih ahmadijcev je bil Abdus Salam, prvi pakistanski in sploh prvi muslimanski Nobelovi nagrajenec. Nobelovo nagrado je prejel leta 1979 za svoj doprinos k elektro\u0161ibki teoriji. \u017de s svojo doktorsko disertacijo v teoretski fiziki v Cambridgeu je vzbudil zanimanje takih imen svetovne znanosti, kot sta bila Dirac in Oppenheimer. Pozneje je pou\u010deval v Pakistanu, \u017ee leta 1953 pa se je po protiahmadijskih nemirih v Lahoreju, zaradi katerih je umrlo pribli\u017eno dva tiso\u010d ahmadijcev, njihovi domovi in lastnina pa so bili po\u017egani ali izropani, vrnil v Cambridge. Leta 1960 je na vabilo oblasti prevzel reorganizacijo pakistanskih znanstvenih in\u0161titucij. Vodil je skupino pakistanskih teoretskih fizikov, ustanovil civilni jedrski program, sodeloval v zametkih voja\u0161kega jedrskega programa in pripomogel k razvoju pakistanskega vesoljskega programa. Leta 1974 je v znak protesta proti ustavnemu izob\u010denju ahmadijcev zapustil Pakistan, \u010deprav je ohranil stike s svojimi sodelavci in \u0161e naprej spodbujal pakistanske znanstvenike. Ve\u010dino \u017eivljenja je potem pre\u017eivel v Trstu, kjer je do leta 1993 vodil Mednarodni center za teoretsko fiziko ICTP. Center, ki je bil na njegovo pobudo ustanovljen leta 1966 z namenom, da bi spodbujal znanost v dr\u017eavah tretjega sveta, se od leta 1997 imenuje po Abdusu Salamu.<\/p>\n
Abdus Salam je bil vse \u017eivljenje zelo veren \u010dlovek. Verjel je v ahmadijski nauk, da si bo\u017eje besede, kot so bile razodete po prerokih, in bo\u017eja dela, to je naravni svet, ki nas obkro\u017ea, ne morejo nasprotovati. Po besedah drugega kalifa ahmadijcev je za razumevanje bo\u017ejega razodetja potrebno preu\u010devati bo\u017eja dela, medtem ko je za razumevanje pomena bo\u017ejih del potrebno preu\u010devati bo\u017eje besede. Abdus Salam je trdil, da kar ena osmina Korana vernike nagovarja k preu\u010devanju narave in zagovarja pomen znanja in znanosti za \u017eivljenje skupnosti. Ahmadijci tako tudi ne nasprotujejo teoriji evolucije, \u010deprav verjamejo, da je bil bog njena gonilna sila, ne pa naklju\u010dna naravna selekcija, in dopu\u0161\u010dajo mo\u017enost izvenzemeljskega \u017eivljenja. Moderna ahmadijska stali\u0161\u010da do znanosti izstopajo med stali\u0161\u010di veliko kristjanov in muslimanov, ki \u0161e danes jemljejo dobesedno svete tekste, napisane pred tiso\u010d in ve\u010d leti.<\/p>\n
Abdus Salam je umrl leta 1997 v Oxfordu, pokopan pa je v domovini. Tudi po smrti ni bil dele\u017een priznanja, ki bi si ga s strani pakistanskih oblasti in ve\u010dinskega prebivalstva zaslu\u017eil. Na njegovem grobu je bil sprva napis \u00bbprvi muslimanski Nobelovi nagrajenec\u00ab, kar pa je muslimanske skrajne\u017ee tako motilo, da je bila vlada v skladu s pakistanskimi zakoni primorana besedo \u00bbmuslimanski\u00ab iz napisa izbrisati. Decembra 2016 je vzbudila zanimanje vest, da je prvi minister Nawaz Sharif podprl preimenovanje pakistanskega nacionalnega centra za fiziko v glavnem mestu Islamabad po Abdusu Salamu in napovedal ustanovitev po njem imenovane \u0161tipendije za pakistanske doktorske \u0161tudente v fiziki. Takoj so se oglasili tudi skrajne\u017ei, \u010de\u0161 da ni prav take in\u0161titucije poimenovati po osebi, ki tega ni vredna… Kljub vsemu se zdi, da bo domovina Abdusu Salamu kon\u010dno izkazala tisto \u010dast, ki si jo zaslu\u017ei za svoje znanstvene dose\u017eke in za doprinos k razvoju pakistanske znanosti. Ni\u010d pa ne ka\u017ee, da bi se tudi ahmadijski skupnosti v Pakistanu obetali bolj\u0161i \u010dasi.<\/p>\n
Vinko Bandelj<\/b><\/p>\n
\u00bbSveti Koran nas vabi, da razmislimo o resnicah zakonov narave, ki jih je ustvaril Alah; da je imela na\u0161a generacija privilegij pogledati v del Njegovega na\u010drta, je dobrota in milost, za kateri se zahvaljujem s poni\u017enim srcem.\u00ab (Abdus Salam)<\/b><\/i><\/p>\n
http:\/\/www.primorski.it\/stories\/Priloge\/288726\/#.WQBbxYVOJMs<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010dina islamskih struj veruje v prihod preroka Mahdija, ki bo pri\u0161el na zemljo, se boril proti zlem silam la\u017enega preroka in vladal do drugega prihoda Jezusa ter sodnega dne. Ahmadijci verujejo, da se je prerokba o prihodu Mahdija \u017ee izpolnila v osebi Mirze Ghulama Ahmada. Zato so se predstavniki 72 vej islama leta 1974 zbrali<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":878,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[68],"tags":[130],"authors":[],"content_source":[],"class_list":["post-877","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-odmevi-v-medijih","tag-abdus-salam","topics-ahmadija"],"acf":[],"yoast_head":"\n