Pred za\u010detkom islama so z \u017eenskami ravnali zelo kruto. Sprejemljivo je bilo, da so dojen\u010dice \u017eive zakopali, \u017eenske pa so dojemali kot su\u017enje in objekte za pote\u0161itev spolnega po\u017eelenja. \u017denske niso imele v predislamski Arabiji nobenih pravic. Obravnavane so bile kot lastni\u0161tvo, izbrati niso mogle niti, s kom se bodo poro\u010dile ali kdaj se bodo lo\u010dile. Rojstvo dekleta je bilo tako sramotno, da je bilo v navadi, da so jo \u017eivo pokopali, da bi obvarovali \u010dast dru\u017eine. Predislamska Arabija je bila podobna dana\u0161njemu svetu, kjer ima nasilje nad \u017eenskami epidemi\u010dne razse\u017enosti.<\/p>\n
Islam je vse to spremenil in u\u010di o enakopravnosti obeh spolov. \u017denskam priznava pravico do dedovanja in nujnega dele\u017ea, kot je dolo\u010deno s \u0161eriatskim [islamskim] pravom. \u017denska ima pravico do lastnine kot mati, \u017eena, h\u010di in sestra. Te pravice so \u017eenske v Evropi dobile stoletja pozneje.<\/p>\n
Prerok Mohamedsa<\/sup>\u00a0je tako imenovane \u00bbuboje iz \u010dasti\u00ab obsodil. Te barbarske prakse je odpravil in u\u010dil, da prava \u010dast prihaja iz obravnavanja \u017eensk kot enakopravnih \u010dlove\u0161kih bitij. Njegov primer je tudi danes zelo uporaben. Na \u017ealost dr\u017eave, kot sta Savdska Arabija in Pakistan, ohranjajo grdo ravnanje z \u017eenskami. Zahod napa\u010dno predpostavlja, da te dr\u017eave sledijo Mohamedovemu zgledu. Poro\u010dano je, da so nove pravice \u017eensk nekatere Mohamedove spremljevalce tako zmotile, da so se mu prito\u017eili. Tak\u0161nim prito\u017ebam se je Mohamedsa<\/sup>\u00a0smejal in zapovedal, da pravice \u017eensk sprejmejo. Prav tako je Koran (4: 19) mo\u0161kim rekel:<\/p>\n O vi, ki verjamete! Nezakonito je, da bi podedovali \u017eenske proti njihovi volji \u2026 In dru\u017eite se z njimi s prijaznostjo, in \u010de jih ne marate, morda ne marate stvari, v katero je Bog dal veliko dobrega.<\/em><\/p><\/blockquote>\n Predislamska Arabija je bila podobna dana\u0161njemu svetu, kjer je nasilje zoper \u017eenske epidemi\u010dno. Glede tak\u0161nega barbarstva je Mohamed mo\u0161kim prepovedal \u0161kodovati \u017eenskam na kakr\u0161enkoli na\u010din. Koran je uvedel sistemati\u010dno metodo pou\u010devanja mo\u0161kih, da se nikoli ne smejo zate\u010di k nasilju nad \u017eenskami. V \u010dasu, ko so bile zlorabe \u017eensk obi\u010dajne, kakor so danes, je bil Mohamed zgled. Njegova \u017eena Aj\u0161a je poro\u010dala:<\/p>\n \u00bbPrerok nikoli ni dvignil roke nad \u017eensko.\u00ab<\/em><\/p><\/blockquote>\n Prerok Mohamedsa<\/sup>\u00a0je izbolj\u0161al intelektualni in duhovni status \u017eenske in dejal, da je pridobivanje znanja dol\u017enost vsakega muslimana in muslimanke. Zavedal se je bistvene vloge, ki jo bodo \u017eenske odigrale v razvoju dru\u017ebe, zato je izrazito poudaril vzgojo deklet, ko je rekel:<\/p>\n \u203aMo\u0161ki, ki ima dve h\u010deri in ju vzgaja ter izobra\u017euje po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh, bo sprejet v raj.\u2039 Ko je to sli\u0161al neki mo\u0161ki, je vpra\u0161al: \u203aO Alahov Prerok, kaj \u010de ima eno h\u010der?\u2039 Odgovoril mu je: \u203a\u010cetudi eno.\u2039<\/em>\u00a0(Al-Mod\u017eam Al-Avsat).<\/p><\/blockquote>\n Islam je edina religija, ki \u017eenskam daje pravico do izobrazbe, lastnine, dedovanja in svobodnega odlo\u010danja glede poroke in lo\u010ditve. Podobne pravice so \u017eenske v Evropi dobile \u0161ele stoletja po za\u010detku islama.<\/p>\n Koran pogosto govori o enakopravnosti mo\u0161kih in \u017eensk na duhovni ravni:<\/p>\n Zagotovo, mo\u0161ki, ki se predajo Bogu, in \u017eenske, ki se predajo Bogu, vernikom in vernicam, poslu\u0161nim mo\u0161kim in poslu\u0161nim \u017eenskam ter iskrenim mo\u0161kim in iskrenim \u017eenskam, mo\u0161kim, ki so trdni v svoji veri, in \u017eenskam, ki so trdne v svoji veri, ter poni\u017enim mo\u0161kim in poni\u017enim \u017eenskam, mo\u0161kim, ki delijo milo\u0161\u010dino, in \u017eenskam, ki delijo milo\u0161\u010dino, mo\u0161kim, ki se postijo, in \u017eenskam, ki se postijo, ter mo\u0161kim, ki varujejo svojo \u010distost, in \u017eenskam, ki varujejo svojo \u010distost, mo\u0161kim, ki se pogosto spomnijo Nanj, in \u017eenskam, ki se pogosto spomnijo Nanj, je Alah\u00a0pripravil\u00a0odpu\u0161\u010danje in bogato nagrado<\/em>\u00a0(Koran 33: 36).<\/p><\/blockquote>\n Koran je edinstvena sveta knjiga. V verzih znova in znova poudarja enakost vseh, tako mo\u0161kih kot \u017eensk. Islam u\u010di, da sta mo\u0161ki in \u017eenska pred Bogom enaka. Bog v Koranu pravi:<\/p>\n Toda, kdor dela dobro, ne glede na to, ali je mo\u0161ki ali \u017eenska, in ki veruje, bo vstopil v raj in mu ne bo storjena nobena krivica, niti tako majhna, kot je luknjica na ko\u0161\u010dici dateljna<\/em>\u00a0(Koran 4: 125).<\/p>\n To se bo zgodilo na dan, ko bo\u0161 videl, kako bo vernike in vernice spredaj in z desne strani spremljala njihova svetloba: \u00bbBlagor vam danes! Ve\u010dno boste ostali v rajskih vrtovih, prepredenih z rekami. To je veli\u010dasten uspeh!\u00ab<\/em>\u00a0(Koran 57: 13).<\/p>\n Tistemu, ki ravna krepostno, ne glede na to, ali je mo\u0161ki ali \u017eenska, in ki veruje, bomo zagotovo dali \u010disto \u017eivljenje in mu zagotovo podelili nagrado za njihova najbolj\u0161a dela<\/em>\u00a0(Koran 16: 98).<\/p><\/blockquote>\n Mo\u0161ki in \u017eenske so v islamu enakopravni. Islam se zavzema za prakti\u010dno pravi\u010dnost ter duhovno enakost mo\u0161kih in \u017eensk. Glede na islam je najpomembnej\u0161i in najve\u010dji cilj \u010dlovekovega \u017eivljenja dose\u010di pravi\u010dnost in bli\u017eino z Bogom \u2013 tako mo\u0161ki kot \u017eenske imajo enake zmo\u017enosti v doseganju tega cilja. Islam poudarja, da bodo mo\u0161ki in \u017eenske za svoja dejanja enako nagrajeni.<\/p>\n \u010ceprav je duhovno podro\u010dje najpomembnej\u0161e, islam neizmerno ceni enak status mo\u0161kih in \u017eensk v sekularnem svetu. Islam je bil prva vera, ki je zagovarjala pravico \u017eensk do izobrazbe in njihove ekonomske pravice.\u00a0Islam poudarja, da je izobrazba enako pomembna tako za mo\u0161ke kot za \u017eenske. Preroksa<\/sup>\u00a0je dejal:<\/p>\n Pridobivanje znanja je dol\u017enost vsakega muslimana in muslimanke<\/em>\u00a0(Ibn Mad\u017ea).<\/p><\/blockquote>\n Islam je \u017eenskam priznal pravico do izobra\u017eevanja \u017ee pred ve\u010d kot 1400 leti. Na Univerzi v Cambridgeu so \u017eenske lahko za\u010dele opravljati izpite \u0161ele leta 1886, vse do leta 1948 pa jim omenjena univerza ni priznala akademske izobrazbe. Leta 1920 so \u017eenskam prvi\u010d dovolili vpis na Univerzo v Oxfordu.<\/p>\n Preroksa<\/sup>\u00a0je spodbujal izobra\u017eevanje \u017eensk. Njegova \u017eena Aj\u0161ara<\/sup>\u00a0je bila zelo izobra\u017eena in Prerok je svojim privr\u017eencem dejal: \u00bbOd Aj\u0161e se nau\u010dite vsaj polovico vere.\u00ab Po njegovi smrti so se njegovi privr\u017eenci pogosto posvetovali prav z Aj\u0161o,ra<\/sup>\u00a0ki je veljala za avtoriteto na \u0161tevilnih klju\u010dnih podro\u010djih. Prav tako je odgovorna za nastanek \u0161tevilnih pristnih izro\u010dil.\u00a0To ka\u017ee, da so \u017eenske v islamu spo\u0161tovane kot pomemben vir znanja. Ni presenetljivo, da je trenutno najstarej\u0161a univerza na svetu Univerza al-Qarawiyyin v Maroku, ki jo je leta 859 ustanovila muslimanka Fatima al-Fihri.<\/p>\n Islam je \u017eenskam zagotovil ekonomske pravice pred \u0161tirinajstimi stoletji in jim dal tako pravico do lastnine ter premo\u017eenja kakor tudi pravico, da se lo\u010dijo, znova poro\u010dijo, dedujejo in imajo enako pla\u010do ter jim zagotovil ekonomsko neodvisnost. Islam \u017eenskam dovoljuje imeti denar, lastnino in druge dobrine:<\/p>\n Mo\u0161ki naj imajo svoj dele\u017e od tega, kar so oni zaslu\u017eili, in \u017eenske naj imajo svoj dele\u017e od tega, kar so one zaslu\u017eile<\/em>\u00a0(Koran 4: 33).<\/p><\/blockquote>\n Ob poroki mora mo\u017e \u017eeni izro\u010diti doto, ki postane njena last. \u017denske lahko slu\u017eijo denar, a jim ga ni treba prispevati v dru\u017einski prora\u010dun. Islam jim prav tako zagotavlja pravico do dedovanja. \u017denske imajo torej pravico do svojega dele\u017ea. O dedovanju Koran pravi:<\/p>\n Za mo\u0161ke je dele\u017e tega, kar jim star\u0161i in bli\u017enji sorodniki zapustijo, in za \u017eenske je dele\u017e tega, kar jim star\u0161i in bli\u017enji sorodniki zapustijo, naj bo to malo ali veliko \u2013 to je predpisan dele\u017e<\/em>\u00a0(Koran 4: 8).<\/p><\/blockquote>\n \u017denske v Angliji niso imele pravice do lastni\u0161tva vse do leta 1882. Njihova posest je pripadala mo\u017eu. Nasprotno je islam \u017eenskam nemudoma priznal ekonomske pravice, med katerimi so bile tudi pravica do lastnine, pravica do prislu\u017eenega denarja in pravica do dedovanja. Zanimiva je primerjava z angle\u0161kimi vdovami, ki so pravico do dedovanja dobile \u0161ele po letu 1890. Enako pravico je islam podelil \u017eenskam \u017ee ve\u010d kot dvanajst stoletij prej.<\/p>\n Prva \u017eena preroka Mohamedasa<\/sup> Hadid\u017eara<\/sup> je bila lastnica in upravljavka uspe\u0161nega trgovskega posla<\/p>\n Islam je s svojimi u\u010denji izbolj\u0161al dru\u017ebeni polo\u017eaj \u017eensk; z njimi je zagotovil, da mo\u017eje, sinovi, bratje in o\u010detje z \u017eenskami ravnajo spo\u0161tljivo. Mo\u017e in \u017eena si morata nuditi enako mero opore, tola\u017ebe in za\u0161\u010dite. Drug z drugim se ujemata, kot se obleka ujema s telesom:<\/p>\n Oni so va\u0161a obleka in vi ste njihova obleka<\/em>\u00a0(Koran 2: 188).<\/p><\/blockquote>\n \u017denske imajo enake pravice tako v zakonu kot ob lo\u010ditvi. Islam zapoveduje negovanje dobrih odnosov med mo\u017eem in \u017eeno ter od obeh zahteva, da upo\u0161tevata potrebe in \u017eelje drugega ter drug z drugim ravnata ljube\u010de. To je utemeljitelj islama \u010dudovito ubesedil takole:<\/p>\n Mo\u0161ki, ki grdo ravna s svojo \u017eeno podnevi in jo ljubi pono\u010di, ravna v popolnem nasprotju z lepoto \u010dlove\u0161ke narave.<\/em><\/p><\/blockquote>\n Dejal je tudi:<\/p>\n \u017denska je krhka kot steklo, zato mora mo\u0161ki z njo ravnati tenko\u010dutno in ne\u017eno, povsem tako, kot bi ravnal z dragocenostjo iz stekla.<\/em><\/p><\/blockquote>\n Preroksa<\/sup>\u00a0je prav tako rekel:<\/p>\n Najbolj\u0161i med vami so tisti, ki najbolj\u0161e ravnajo s svojimi \u017eenami<\/em>\u00a0(Abu Davd).<\/p><\/blockquote>\n Islam izrecno poudarja pomembnost \u0161olanja deklet in izobrazbe. Preroksa<\/sup>\u00a0je dejal:<\/p>\n \u010clovek, ki dobro vzgoji svojo h\u010der in ji zagotovi kakovostno izobra\u017eevanje ter \u0161olanje, si zaslu\u017ei raj.<\/em><\/p><\/blockquote>\n Islam dolo\u010da, da so poleg sinov tudi h\u010dere dedinje svojih star\u0161ev. Poudarek je na upo\u0161tevanju in spo\u0161tovanju potreb in \u017eelja matere. Preroksa<\/sup>\u00a0je rekel:<\/p>\n Raj le\u017ei ob nogah tvoje matere<\/em>\u00a0(Ibn Nesai).<\/p><\/blockquote>\n Muslimanke muslimanom niso podrejene. Mo\u0161ki in \u017eenske imajo podobne pravice in na nekaterih podro\u010djih \u017eenske u\u017eivajo celo dolo\u010dene privilegije, ki za mo\u0161ke ne veljajo. \u017denskam so priznane pravice do lastnine in svobodnega odlo\u010danja glede poroke in lo\u010ditve. \u017denske je treba upo\u0161tevati in zanje primerno poskrbeti. Islam je \u017eenskam podelil pravice, ki zgodovinsko niso primerljive s pravicami \u017eensk nobene druge veroizpovedi. Bog je v Koranu pojasnil, da je ustvaril mo\u0161ke in \u017eenske kot enakovredna bitja:<\/p>\n Gospod vas je ustvaril iz enega \u010dloveka. Iz njega je ustvaril njegovo dru\u017eico<\/em>(Koran 39: 7).<\/p><\/blockquote>\n Znan je tudi hadis [rek] Preroka:sa<\/sup><\/p>\n Tisti, ki je blagoslovljen s h\u010derjo ali h\u010derami in med njimi ter svojimi sinovi ne dela nobenih razlik in jih vzgaja z ljubeznivostjo in naklonjenostjo, mi bo v paradi\u017eu tako blizu, kot sta si blizu kazalec in sredinec<\/em>\u00a0(Sahih Muslim).<\/p><\/blockquote>\n Ta hadis ovr\u017ee trditve, da so \u017eenske v islamu podrejene. V Koranu je veliko sklicevanj, ki se nana\u0161ajo na razli\u010dne sfere \u017eivljenja, kjer je bil status \u017eensk povzdignjen. Neko\u010d je Preroka Mohamedasa<\/sup>\u00a0spremljevalec vpra\u0161al:<\/p>\n \u203aKdo izmed \u010dlove\u0161tva je najbolj upravi\u010den, da z njim ravnam dobro?\u2039 Odvrnil mu je: \u203aTvoja mati.\u2039 Mo\u017e je vpra\u0161al: \u203aKdo je naslednji?\u2039 Odvrnil je: \u203aTvoja mati.\u2039 Potem je mo\u017e vpra\u0161al \u0161e tretji\u010d: \u203aPotem kdo?\u2039 In Prerok je znova rekel: \u203aTvoja mati.\u2039 Mo\u017e je vpra\u0161al: \u203aIn kdo potem?\u2039 Prerok je rekel: \u203aTvoj o\u010de in nato drugi najbli\u017eji sorodniki.\u2039<\/em>\u00a0(Sahih Buhari).<\/p><\/blockquote>\n \u017de ta hadis zavrne napa\u010dno predstavo, da so \u017eenske v islamu podrejene mo\u0161kim. Hkrati lahko iz njega spoznamo, kako zelo islam spo\u0161tuje \u017eenske, \u0161e posebej matere.<\/p>\n Koran pravi, da so vsi verniki, brez izjeme, enaki in da so le pravi\u010dna dejanja tista, ki neko osebo povzdignejo nad drugo. Muslimani zato neizmerno spo\u0161tujejo pravi\u010dne in dobronamerne mo\u0161ke ter \u017eenske. Zgodovina islama je polna primerov, ko so tako mo\u0161ki kot \u017eenske slu\u017eili v najrazli\u010dnej\u0161ih vlogah: kot u\u010ditelji, zdravniki, vodje in celo vojaki v vojnah, ko so bili muslimani napadeni. Vendar pa islam tudi poudarja, da tak\u0161na enakost ne pomeni, da so mo\u0161ki in \u017eenske enaki. Opozarja na njihove razli\u010dne fizi\u010dne in \u010dustvene vrline in glede na to dolo\u010da njihove glavne vloge v \u017eivljenju. Vloga torej ni vpra\u0161anje podrejenosti ali nadrejenosti, temve\u010d vpra\u0161anje naravnih zmo\u017enosti in pravilnega delovanja.<\/p>\n Mo\u0161kim je tako na primer nalo\u017eena dol\u017enost, da delajo in preskrbujejo dru\u017eino, \u017eenskam pa je dodeljena vloga materinstva in skrbi za gospodinjstvo. V islamu sta obe vlogi enako pomembni in nista izklju\u010dujo\u010di ali togi. Delitev vlog torej ne pomeni, da \u017eenske ne morejo delati ali slu\u017eiti dru\u017ebi ali da mo\u0161ki nimajo nobenih dol\u017enosti ali odgovornosti za dru\u017eino ali gospodinjstvo. Pomembno je poudariti, da v primeru, ko \u017eenska dela, zaslu\u017eeni denar pripada njej; mo\u0161ki nima do njega nikakr\u0161ne pravice, obenem pa je njegova dol\u017enost, da finan\u010dno oskrbuje celotno dru\u017eino. Navedeno je v neposrednem nasprotju s polo\u017eajem \u017eensk pred pojavom islama. Medtem ko enakopravnost mo\u0161kih in \u017eensk ni vpra\u0161ljiva, moramo poudariti dejstvo, da so bili mo\u0161ki in \u017eenske ustvarjeni za razli\u010dne, a dopolnjujo\u010de se namene. S tem je izpostavljena razlika v vlogah in naravi, ne pa tudi v polo\u017eaju.<\/p>\n Ob neki prilo\u017enosti je Preroksa<\/sup>\u00a0razlo\u017eil, da je \u017eenska po naravi kot rebro (Sahih Buhari). To pomeni, da izpolnjuje svoje dol\u017enosti znotraj dolo\u010denega okvirja s sposobnostmi, ki se razlikujejo od tistih, ki jih imajo mo\u0161ki. Nespametno bi bilo, da bi jo mo\u0161ki \u017eelel stla\u010diti v svoj okvir. Njena o\u010darljivost je ravno v tem, kar je, in ne v tem, da postane podoba mo\u0161kega.<\/p>\n Islam je \u017eenske po\u010dastil s tem, ko jim je dal vrednost v odnosu do Boga \u2013 ne v odnosu do mo\u0161kih. \u010cast in spo\u0161tovanje \u017eensk v islamu zato ni v tem, da bi mo\u0161kim morale biti podobne, temve\u010d da imajo svojo lastno identiteto in vlogo. Islam mo\u0161kim in \u017eenskam daje dostojanstvo v njihovi razli\u010dnosti \u2013 ne v njihovi podobnosti.<\/p>\n Mo\u0161eje uporabljajo mo\u0161ki in \u017eenske, vendar molijo v razli\u010dnih prostorih, najpogosteje v razli\u010dnih dvoranah. Lo\u010devanje mo\u0161kih in \u017eensk je smiselno zaradi polo\u017eaja telesa med molitvijo. Tako lahko oboji ostanejo osredoto\u010deni samo na Boga. Nekatere mo\u0161eje po svetu nimajo lo\u010denih molitvenih dvoran za mo\u0161ke in \u017eenske, vendar jih velika ve\u010dina ima. Odli\u010den primer mo\u0161eje z lo\u010denima molitvenima dvoranama je mo\u0161eja Baitul Futuh v Londonu. Obe dvorani sta enako veliki, tako da ni razlikovanja med mo\u0161kimi in \u017eenskami. V mo\u0161eji je tudi previjalnica za dojen\u010dke in celo zvo\u010dno izolirane otro\u0161ke jasli. Tako lahko vsakdo obi\u0161\u010de mo\u0161ejo nemoteno.<\/p>\n Preroksa<\/sup>\u00a0je muslimanom naro\u010dil, naj svojim \u017eenam ne prepre\u010dujejo obiskovanja mo\u0161eje, niti pono\u010di ne. Dejal je:<\/p>\n \u017denam dovolite, da pono\u010di obiskujejo mo\u0161eje<\/em>\u00a0(Sahih Buhari).<\/p><\/blockquote>\n Mo\u0161eje namre\u010d niso namenjene le \u010da\u0161\u010denju, temve\u010d so tudi pomembna u\u010dna sredi\u0161\u010da in igrajo pomembno vlogo v duhovnem in dru\u017eabnem \u017eivljenju muslimanov in muslimank. Namenjene so vsem in vsi imajo lahko od njih korist.<\/p>\n V Koranu so \u017eenske posvarjene, naj si pokrivajo glavo in nedra.\u00a0<\/strong>Vendar se slog in stopnja pokrivala razlikujeta glede na dru\u017ebo in situacijo. Pokrivalo daje \u017eenski skromnost, spo\u0161tovanje in dostojanstvo ter jo s tem, ko zakrije svojo lepoto, za\u0161\u010diti pred \u0161kodo in zlom dru\u017ebe. Kon\u010dni cilj pokrivanja je, da krepost srca navdihne skromnost tako v mo\u0161kih kot \u017eenskah.<\/p>\n Pokrivalo lahko zavzame ve\u010d oblik.\u00a0Hid\u017eab<\/em>\u00a0se na splo\u0161no nana\u0161a na naglavno pokrivanje, ki pokriva glavo in vrat, obraz pa je razkrit. Ta naglavna pokrivala so v veliko oblikah in slogih, njihov primarni namen pa je, da povsem zakrivajo lase. Hid\u017eab prav tako \u0161\u010diti muslimanske \u017eenske pred ne\u017eelenimi pogledi mo\u0161kih. Pri \u017eenski v hid\u017eabu opazovalci vidijo, da varuje svoje dostojanstvo. Njeno sporo\u010dilo je jasno \u2013 ne \u017eeli, da bi jo mo\u0161ki gledali.<\/p>\n Nikab<\/em>\u00a0je na splo\u0161no razumljen kot obleka, ki pokriva tako obraz kot glavo, o\u010di so vidne ali pa jih zakriva mre\u017ea.<\/p>\n Burka<\/em>\u00a0je pokrivalo, ki pokriva glavo, obraz in telo \u017eenske od glave do pete, tan\u010dici podobna snov pa ji omogo\u010da, da vidi. Ta slog pokrivanja je pogosteje videti na Bli\u017enjem vzhodu kot na Zahodu in je na\u010din, za katerega se nekatere muslimanke odlo\u010dijo, da se bodo pokrile. (Nekatere kulturne tradicije lahko vplivajo na slog obla\u010denja, za katerega se bodo \u017eenske odlo\u010dile, da ga bodo izbrale.)<\/p>\n Pokrivanje glave ni koncept, ki bi bil edinstven v islamu, temve\u010d ga je najti tudi v svetopisemski literaturi. Sveto pismo je u\u010dilo no\u0161enje rute veliko pred islamom. V Stari zavezi beremo:<\/p>\n Tudi Rebeka je vzdignila o\u010di in zagledala Izaka. Spustila se je s kamele. Rekla je slu\u017eabniku: \u00bbKdo je \u010dlovek, ki nam prihaja naproti po polju?\u00ab Slu\u017eabnik je rekel: \u00bbTo je moj gospod.\u00ab Tedaj je vzela tan\u010dico in se zakrila.<\/em>\u00a0(Geneza 24: 64\u201365).<\/p><\/blockquote>\n V Novi zavezi beremo:<\/p>\n Vsaka \u017eenska pa, ki moli ali prerokuje z odkrito glavo, dela sramoto svoji glavi, ker je to prav tako, kakor \u010de bi bila ostri\u017eena. \u010ce se namre\u010d \u017eenska ne pokriva, naj se \u0161e stri\u017ee! \u010ce pa je za \u017eensko sramotno, da bi se strigla ali brila, naj se pokriva.<\/em>\u00a0(11: 5\u20136).<\/p><\/blockquote>\n V islamu ni zakona, ki bi kaznoval \u017eenske, ker ne nosijo pokrivala in glede na islamsko pravo mo\u0161ki nima pristojnosti, da bi \u017eensko prisilil nositi tan\u010dico ali hid\u017eab. \u010ce ima nad \u017eensko nekaj avtoritete (kot mo\u017e, o\u010de ali brat), jo lahko opomni, pozove, v primeru, da je njen o\u010de, pa zahteva, da sprejme hid\u017eab, v nobenem primeru pa je v to ne more prisiliti. Kljub temu pa je \u017eenskam mo\u010dno priporo\u010deno, da se primerno pokrijejo, da bi obdr\u017eale svojo \u010dast in dostojanstvo.<\/p>\n Morda je pogled, da tan\u010dica zavira svobodo in enakost, odziv na izvirne svetopisemske edikte, kjer sveti Pavel u\u010di:<\/p>\n Mo\u0161kemu ni treba, da bi si pokrival glavo, ker je podoba in slava Boga. \u017denska pa je slava mo\u0161kega. Ni namre\u010d mo\u0161ki iz \u017eenske, ampak \u017eenska iz mo\u0161kega. In ni bil mo\u0161ki ustvarjen zaradi \u017eenske, temve\u010d \u017eenska zaradi mo\u0161kega. Zato mora \u017eenska imeti na glavi oblast\u00a0\u2013 zaradi angelov.<\/em>\u00a0(1 Korin\u010danom, 11: 7\u201310).<\/p><\/blockquote>\n Glede na sv. Pavla je pokrivalo znak mo\u0161ke avtoritete nad \u017eensko. Mo\u017eno je, da zaradi izjav sv. Pavla \u0161tevilni na Zahodu pokrivalo vidijo kot simbol manjvrednosti, podlo\u017enosti in degradacije. V resnici pa pokrivalo v islamu pomeni spodobnost, slu\u017ei pa tudi kot na\u010din za\u0161\u010dite.<\/p>\n Tan\u010dica \u017ee dolgo velja za simbol podrejenega polo\u017eaja muslimank, ki jih Zahod pogosto prikazuje kot odtujene, izolirane in brez besede. O muslimankah velja prepri\u010danje, da jih muslimani zatirajo in jim v imenu vere delajo krivico. Zahodni mediji nenehno posku\u0161ajo ustvariti vtis, da muslimanke v islamu niso enakopravne muslimanom in da jih zatirajo celo najzmernej\u0161i islamski re\u017eimi.\u00a0Vklenjene<\/em>,\u00a0zatirane<\/em>,\u00a0zakrite<\/em>\u00a0in\u00a0zasu\u017enjene<\/em>\u00a0so izrazi, ki se uporabljajo za \u0161irjenje podobe, da so muslimanke last svojih mo\u017e ali mo\u0161kih sorodnikov ter da so brez vsakr\u0161nih osebnih pravic. S\u010dasoma se je spornost tan\u010dice v zahodni dru\u017ebi stopnjevala in nastale so \u0161tevilne zmote o njenem pravem namenu. Tako so \u0161tevilne dru\u017ebe prepri\u010dane, da je treba muslimanke osvoboditi tan\u010dice.<\/p>\n Spodobnost, skromnost in \u010distost so zelo pomembna na\u010dela islama, ki jih izpolnimo z upo\u0161tevanjem dolo\u010denih pravil obna\u0161anja in obla\u010denja. V Koranu pi\u0161e:<\/p>\n Vernicam reci, naj hodijo s spu\u0161\u010denim pogledom in naj pazijo na svoje sramne dele. Naj ne dovolijo, da bi se videlo kaj od njihove lepote in njihovega okrasja \u2013 razen tega, kar je tako ali tako vidno. Tan\u010dice naj imajo \u010dez prsi, svojega okrasja pa naj ne ka\u017eejo naokrog! Kazati ga smejo le svojim mo\u017eem \u2026<\/em>\u00a0(Koran 24: 32).<\/p><\/blockquote>\n Islam je raz\u0161irjen po vsem svetu, zato za muslimanke ni predpisanega posebnega ali obveznega obla\u010dila. Vsaka dr\u017eava oziroma skupnost prilagodi svoja pravila obla\u010denja tako, da spo\u0161tujejo navodila Korana tudi glede no\u0161enja tan\u010dice. \u017denske se pravzaprav same odlo\u010dajo, do katere mere se bodo zakrile, da bodo spodobne glede na nauke islama, kot jih navaja prej\u0161nji verz. No\u0161enje tan\u010dice je torej del vere muslimank, ki utrjuje njihovo dostojanstvo in ugled. Dru\u017eba jih tako obravnava kot posameznice in jih spo\u0161tuje zaradi njihove inteligence, osebnosti in akademskih dose\u017ekov, ne pa zaradi fizi\u010dne lepote.<\/p>\n Sodobna zmota je, da tan\u010dico nosijo samo muslimanke. Zgodovinska dejstva dokazujejo, da so tan\u010dico nosile tudi pripadnice drugih ver. Eden najbolj znanih primerov verne \u017eenske v kr\u0161\u010danstvu, ki je spo\u0161tovala na\u010dela no\u0161enja tan\u010dice, je Marija,ra<\/sup>\u00a0Jezusovaas<\/sup>\u00a0mati. Tan\u010dica je bila zmeraj simbol njene spodobnosti in poni\u017enosti. Zelo znan sodoben primer no\u0161enja tan\u010dice so tudi kr\u0161\u010danske nune, ki si pokrivajo lase in nosijo skromna zunanja obla\u010dila. Iz spodobnosti si lase pogosto pokrivajo tudi judinje.<\/p>\n Tan\u010dica ni ovira do uspeha. V sodobni dru\u017ebi no\u0161enje tan\u010dice muslimank ne ovira pri udejstvovanju v profesionalnem okolju. Muslimanke ne potrebujejo oziroma ne pri\u010dakujejo posebnega na\u010dina obravnavanja zaradi tan\u010dice in lahko profesionalno sodelujejo s svojimi sodelavci na razli\u010dnih podro\u010djih, vklju\u010dno z medicino, pravom, znanostjo in izobra\u017eevanjem. Tan\u010dica pri poklicih na omenjenih in drugih podro\u010djih ne ustvarja nobenih preprek.<\/p>\n Tan\u010dico \u0161tevilni vidijo kot sredstvo, s katerim mo\u017eje ali mo\u0161ki na splo\u0161no obvladujejo \u017eene in sorodnice. Kljub temu tan\u010dica ni znak mo\u0161ke avtoritete nad \u017eensko in njeno no\u0161enje ne pomeni, da \u017eensko kdorkoli nadzoruje. Z no\u0161enjem tan\u010dice \u017eenska prostovoljno izpolnjuje Bo\u017ejo zapoved in upo\u0161teva nauke islama. Muslimankam, ki se odlo\u010dijo za no\u0161enje tan\u010dice, tan\u010dica predstavlja simbol za\u0161\u010dite, spo\u0161tovanja in dostojanstva.<\/p>\n Islam razgla\u0161a dejstvo, da so \u017eenske in mo\u0161ki enakovredni partnerji in medsebojni za\u0161\u010ditniki. Po na\u010delih islama imajo torej vsi ljudje enake pravice in prilo\u017enosti, ne glede na spol. V Bo\u017ejih o\u010deh so \u017eenske enakovredne mo\u0161kim, \u010deprav se od njih telesno razlikujejo. Zaradi telesnih razlik so \u017eenske pri nekaterih obveznostih bolj\u0161e od mo\u0161kih, a tudi dovzetnej\u0161e za nekatere nevarnosti v dru\u017ebi. Ker so \u017eenske ranljivej\u0161e in jih je zato enostavneje izkoristiti in zlorabiti, islam svetuje, naj same poskrbijo za svojo varnost, in sicer tako, da se zakrijejo in s tem fizi\u010dno prepre\u010dijo, da bi se jim zgodilo kaj hudega. Tan\u010dica se torej ne uporablja za razlikovanje \u017eensk od mo\u0161kih, temve\u010d jih osvobodi in jim pomaga, da se izka\u017eejo v vseh dru\u017ebenih dimenzijah.<\/p>\n \u010ceprav islam spodbuja oba spola, da se obla\u010dita spodobno in pazita na svoje poglede, je \u017eenskam naro\u010deno, naj si pokrijejo glavo in nosijo vrhnja obla\u010dila, da zakrijejo svojo lepoto pred neznanci. Njena obleka dru\u017ebo spodbuja, da se osredoto\u010di na njene intelektualne vrednosti namesto na fizi\u010dne zna\u010dilnosti. V nasprotju z nekaterimi domnevami so muslimanke aktivne v vsaki sferi \u017eivljenja in so med najbolj izobra\u017eenimi \u017eenskami na svetu. Nekatere muslimanke so tako vodje dr\u017eav, zdravnice, pravnice, novinarke, in\u017eenirke, pa tudi matere, \u017eene, sestre in h\u010dere. Islam torej priznava enakopravnost \u017eensk.<\/p>\n Nobena vlada ali dr\u017eavni organ nima pravice prepovedati tan\u010dice, saj bi s tem kr\u0161il posameznikovo svobodo izra\u017eanja in omejil svobodo veroizpovedi. Vsak poskus prepovedi no\u0161enja tan\u010dice bi kr\u0161il \u010dlovekove pravice. Ve\u010dina muslimank se za no\u0161enje tan\u010dice odlo\u010di prostovoljno in se zaradi nje ne po\u010duti omejeno. Prepoved no\u0161enja tan\u010dice za muslimanke torej ne bi bila osvoboditev, temve\u010d poni\u017eanje.<\/p>\n Na eni strani so muslimanski mo\u0161ki in \u017eenske, ki vztrajajo, da naj se \u017eenske za vsako ceno pokrijejo od glave do pet, s \u010dimer v glavah ljudi ustvarjajo vtis zatiranja. Na drugi strani so evropske vlade in zahodne skupine, ki vztrajajo, naj muslimanske \u017eenske ne nosijo nobenega pokrivala in si zelo prizadevajo, da si naglavne rute odstranijo ne glede na to, ali si \u017eenske to \u017eelijo ali ne. Pozabljajo, da tudi kr\u0161\u010danstvo predpisuje no\u0161enje rute, zaradi \u010desar si je ameri\u0161ka prva dama Melania Trump pokrila glavo, ko je obiskala pape\u017ea. Nobena stran nima pravice, da bi \u017eenske prisilila, kaj naj nosijo. Kljub temu pa sta obe strani muslimankam povzro\u010dile grozodejstva.<\/p>\n Verski skrajne\u017ei so muslimanke \u0161ikanirali. Nekatere \u017eenske na Bli\u017enjem vzhodu nimajo druge izbire, kot da se pokrijejo od glave do pet. Zelo veliko \u017ealostnih zgodb je o mo\u017eeh, o\u010detih ali tako imenovanih vodjih, ki so \u017eenske zlorabili ali celo umorili, ker niso bile dovolj pokrite. Tovrstna dejanja so popolnoma napa\u010dna.<\/p>\n Muslimanske \u017eenske je \u0161ikaniral tudi sekularni ekstremizem. Nem\u010dija muslimanskim u\u010diteljicam prepoveduje no\u0161enje pokrivala, ker niso v skladu z \u00bbzahodnimi\u00ab vrednotami. Lahko pa imajo v \u0161olah glave zakrite rimskokatoli\u0161ke nune. Leta 2004 je Francija muslimanskim dekletom prepovedala vstop v javne \u0161ole, \u010de so imele zakrito glavo. Podobno je, \u010de so bile njihove glave zakrite, Tur\u010dija desetletja vstop na univerze prepovedovala \u017eenskam. Nekdanji predsednik Obama je pravilno rekel, da \u00bb\u017eenski, ki ji je odre\u010dena izobrazba, je odre\u010dena enakost,\u00ab in dejanja Nem\u010dije, Francije in Tur\u010dije predstavljajo made\u017e na njihovih tako imenovanih demokracijah. Na \u017ealost bi celo devici Marijira<\/sup>\u00a0\u2014 vedno prikazani s pokrito glavo \u2014 bila v teh dr\u017eavah odre\u010dena izobrazba. O podobnih prepovedih se je prav tako razpravljalo ali pa so jih uvedli v drugih dr\u017eavah. Na primer v Avstriji, Belgiji in na Nizozemskem. Nedavno je kanadska provinca Quebec sprejela zakon o prepovedi no\u0161enja burke, o tem pa je Justin Trudeau, kanadski predsednik vlade, rekel, da ni stvar vlade, da bi \u017eenskam govorila, kaj naj nosijo in \u010desa ne.<\/p>\n Kaj naj torej muslimanke naredijo? Naj osre\u010dujejo muslimanske dr\u017eave? Ali naj osre\u010dujejo zahodne skupine in vlade? Pravilen odgovor je: niti eno niti drugo! Islam \u017eenskam pravi, da naj se ukvarjajo le s tem, da je zadovoljen Bog, in to po\u010dnejo tako, da prostovoljno ubogajo Njegove zapovedi.<\/p>\n V 24. poglavju Korana Bog pravi mo\u0161kim in \u017eenskam, naj odvra\u010dajo pogled od \u010dlanov nasprotnega spola in naj varujejo svoje zasebne dele. V 32. verzu tega poglavja je posebej \u017eenskam naro\u010deno, da \u00bbnaj ne razkrijejo svoje lepote, razen tiste, ki je o\u010ditna, in da naj si z naglavne pokrivali zakrijejo naro\u010dje\u00ab.<\/p>\n Vendar so razli\u010dice obleke povsem kulturne. Obstaja\u00a0burka<\/em>, ki je obleka celotne dol\u017eine ali zunanje obla\u010dilo, ki pokriva glavo, obraz in telo.\u00a0Hid\u017eab\u00a0<\/em>(naglavno pokrivalo) po drugi strani pokriva zgolj glavo in vrat, s posebnim delom \u2014 kakor \u0161al ali dolg pla\u0161\u010d \u2014, ki pokriva telo. Obraz ni pokrit s\u00a0tan\u010dico<\/em>. Koranska odredba v 24. poglavju je bolj usklajena z naglavno ruto. Za kateri slog no\u0161enja se bo muslimanka odlo\u010dila, je odvisno od tradicije in kulturnih razlik.<\/p>\n Na koncu je prepu\u0161\u010deno odgovornosti vsake posamezne muslimanke, da sledi Bo\u017ejim zapovedim. Muslimani ne morejo prisiliti \u017eensk, da prakticirajo islam glede na razumevanje mo\u0161kih.<\/p>\n Prav tako se morajo zahodni sekularisti nau\u010diti, da ni ni\u010d narobe z odlo\u010ditvijo \u017eenske, da se pokrije. Pokrivanje ne predstavlja zatiranja, prav tako ne pomeni vsiljevanja posameznikove vere drugim. Skrajne\u017ei, tako religiozni kot sekularni, bi se morali izobraziti glede prave narave in namena islamskih smernic obla\u010denja \u2013 zmernosti in za\u0161\u010dite. Nih\u010de ne more muslimanskih \u017eensk prisiliti, da upo\u0161tevajo ali zapustijo svojo religijo. \u010ce so njihova dejanja napa\u010dna, odgovarjajo Bogu in zgolj Bogu.<\/p>\n Ljudje pogosto me\u0161ajo hid\u017eab in naglavno pokrivalo. No\u0161enje pokrivala je ena oblika hid\u017eaba, toda ljudje pogosto pozabijo, da je hid\u017eab veliko ve\u010d. Hid\u017eab pomeni odmaknjenost.<\/p>\n Ko Koran govori o hid\u017eabu, ne naslavlja najprej \u017eensk. Najprej naslavlja mo\u0161ke. Islam primarne odgovornosti za no\u0161enje hid\u017eaba ne daje \u017eenskam, temve\u010d \u2013 mo\u0161kim. Klju\u010dno je razumevanje te to\u010dke. In pri genezi razprave o hid\u017eabu Koran mo\u0161kim zapoveduje, naj ne strmijo v \u017eenske in naj ne bodo promiskuitetni. Koran mo\u0161ke obvezuje, da so spodobni:<\/p>\n Povej vernim mo\u0161kim, naj brzdajo svoj pogled in varujejo svoje zasebne dele. To je zanje \u010distej\u0161e. Zagotovo, Alah se dobro zaveda, kaj po\u010dno<\/em>\u00a0(24: 31).<\/p><\/blockquote>\n Ti verzi obsojajo vsiljene zakone \u017eenskam, ki pravijo, da morajo biti \u00bb\u017eenske pokrite, sicer so mo\u0161ki raztreseni\u00ab. Ru\u0161i kulturo posiljevanja, saj mo\u0161kim zapoveduje, da najprej in izklju\u010dno reformirajo sebe. Ru\u0161i prito\u017ebe, da je tisto, kar \u017eenske nosijo, \u00bbpreve\u010d provokativno\u00ab, kajti mo\u0161kim prepoveduje, da bi strmeli v \u017eenske.<\/p>\n Navodila preroka Mohamedasa<\/sup>\u00a0ta pogled dodatno potrjujejo. Mo\u0161ke opozarja: \u00bbSami bodite \u010disti in tudi \u017eenske bodo \u010diste,\u00ab s \u010dimer ponovno daje primarno breme mo\u0161kim.<\/p>\n Ta to\u010dka je bila znova ponazorjena, ko je Preroksa<\/sup>\u00a0jahal s svojim spremljevalcem Al Fadlom bin Abasom.ra<\/sup>\u00a0\u017denska, opisana kot izjemno lepa, je pristopila k Preroku,sa<\/sup>\u00a0da bi dobila navodila glede nekaterih verskih zadev. Zaradi njene lepote je Al Fadlra<\/sup>\u00a0za\u010del strmeti vanjo. Ko je to opazil, prerok Mohamedsa<\/sup>\u00a0ni okaral \u017eenske zaradi nespodobnega obla\u010denja ali njene lepote. Namesto tega je \u00bbs svojo roko segel nazaj, prijel Al Fadlovora<\/sup>\u00a0brado in njegov obraz obrnil v drugo stran, tako da ne bi strmel vanjo\u00ab. Mohamedsa<\/sup>\u00a0je tako \u0161e enkrat dal primarno breme upo\u0161tevanja hid\u017eaba mo\u0161kim.<\/p>\n To u\u010denje ima subtilno, vendar pomembno to\u010dko. Vsi smo sli\u0161ali fante re\u010di: \u00bbHo\u010dem \u010disto \u017eensko,\u00ab vendar so sami vse kaj drugega kot to. \u0160ele potem, ko Koran temeljito opozori mo\u0161ke, naj hid\u017eab upo\u0161tevajo z dostojanstvom in naj se reformirajo, nagovori \u017eenske.<\/p>\n Toda tu se \u0161tevilnim mo\u0161kim zgodi nekaj \u010dudnega. Medtem ko so povsem prezrli primarno breme hid\u017eaba, ki je bilo najprej dano njim, so mo\u0161ki nenadoma in \u010dude\u017eno odkrili koncept hid\u017eaba za \u017eenske. Iz nekega razloga mo\u0161ki mislijo, da lahko \u017eenske preprosto prisilijo, da nosijo hid\u017eab. Namesto tega sta Koran in Prerok Mohamedsa<\/sup>jasna: v islamu ne obstaja nobeno dovoljenje, na podlagi katerega bi mo\u0161ki lahko silili \u017eenske k no\u0161enju hid\u017eaba.<\/p>\n Kot Njegova svetost, kalif islama Mirza Masroor Ahmad,at<\/sup>\u00a0opominja mo\u0161ke, ki \u017eenskam vsiljujejo hid\u017eab: nehajte in se namesto tega zadr\u017eite! V pridigi leta 2014 je mo\u0161keposvaril:<\/p>\n Mo\u0161ki bi si morali zapomniti, da jim niso bila dana pooblastila, da bi nadzorovali druge in da bi se morali zadr\u017eati. Ni na njih, da bi morali pokriti glave \u017eensk. Mo\u0161kim je zapovedano, da odvrnejo pogled, morali bi izpolniti svoje dol\u017enosti. Ni nobene zapovedi, po kateri bi bilo treba muslimankam prisilno pokriti glave, kaj \u0161ele nemuslimankam. Mo\u0161ki so tisti, ki imajo skrajne ideje \u2026<\/em><\/p><\/blockquote>\n Hid\u017eab je v islamskih u\u010denjih klju\u010dnega pomena. Tega nih\u010de ne zanika, vendar preve\u010d mo\u0161kih pozablja, da se najprej nana\u0161a nanje.<\/p>\n Gre za temo, ki ustvarja ve\u010d napa\u010dnih predstav o islamu kot katerakoli druga tema. Islam dovoljuje poligamijo, tj. isto\u010dasno imeti ve\u010d kot eno \u017eeno, treba pa je vedeti, da tega ne spodbuja. Pravzaprav je islam edina religija, ki je omejila to starodavno in zelo raz\u0161irjeno prakso. Prej\u0161nji nauki so dovoljevali neomejeno poligamijo. Islam \u0161tevilo dovoljenih \u017eena omejuje na \u0161tiri. Pluralizem \u017eena ni izrecno omejen z nobenim Bo\u017ejim ukazom v nobeni religiji; niti ni, razen v primeru islama, omejeno \u0161tevilo \u017eena. Islam pluralizem \u017eena dovoljuje, toda njihovo \u0161tevilo omejuje na \u0161tiri; in to \u0161tevilo je pogojeno z njihovo pravi\u010dno obravnavo:<\/p>\n Toda \u010de \u010dutite, da ne boste mogli med njimi ravnati po pravici, se poro\u010dite zgolj eno<\/em>\u00a0(Koran 4: 4).<\/p><\/blockquote>\n Pravi\u010dna obravnava \u017eena, kjer jih je ve\u010d kot ena, pomeni ohranjati enakopravnost med njimi v smislu vzdr\u017eevanja, preskrbe in tovari\u0161tva.<\/p>\n Poligamija lahko v dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah postane nuja, vendar je lahko prakticirana le pod dolo\u010denimi pogoji in tudi takrat z omejitvami. Mo\u017e se lahko ponovno poro\u010di, \u010de postane njegova \u017eena kroni\u010dno bolna ali \u010de ne more izpolniti svojih obveznosti iz zakonske zveze; ali \u010de je nezmo\u017ena imeti otroke; ali pod dolo\u010denimi pogoji v vojnem \u010dasu, ko je poroka z vdovami lahko nujna za za\u0161\u010dito morale dru\u017ebe. \u010ce mo\u0161ki ne more biti zadovoljen z eno \u017eensko, je za dru\u017ebo bolj\u0161e, da prevzame polno moralno in finan\u010dno odgovornost za drugo. Imeti ljubico ali pre\u0161u\u0161tvovati je hud greh in povzro\u010da moralni propad dru\u017ebe.<\/p>\n Islam prepoveduje poliandrijo \u2013 poroko \u017eenske z ve\u010d kot enim mo\u0161kim. \u017denski, ki je poro\u010dena s kroni\u010dno bolnim, neplodnim ali impotentnim mo\u017eem, je dovoljeno zate\u010di se k lo\u010ditvi, \u010de meni, da je tak\u0161no stanje nevzdr\u017eno.<\/p>\n Resnica je, da je poligamija, kot je definirana in opredeljena po islamu, orodje, narejeno z najve\u010djo modrostjo za spodbujanje visokih moralnih vrednot in varovanje \u010distosti tako mo\u0161kih kot \u017eensk. Lahko je opisana kot koristen moralni in kulturni varnostni ventil. Neomejeno spolno vdajanje je postalo pravilo in ni niti dele\u017eno obsojanja.<\/p>\n Iz \u0161tudije Korana je o\u010ditno, da je kontekst te dolo\u010dbe posebno stanje v povojnem \u010dasu. Gre za \u010das, ko dru\u017eba ostane z velikim \u0161tevilom sirot in mladih vdov in je razmerje med mo\u0161ko in \u017eensko populacijo mo\u010dno poru\u0161eno. Podobne razmere so prevladovale v Nem\u010diji po drugi svetovni vojni in prebivalci Nem\u010dije so morali trpeti posledice teh neravnovesij. V \u010dasu preroka Mohamedasa<\/sup>\u00a0se je taka potreba pojavila, ko je veliko muslimanov postalo \u017ertev bitk. Za njimi je ostalo veliko nemo\u010dnih vdov in otrok. Posledi\u010dno so bili muslimani pozvani, da skrbijo za te otroke in \u017eenske, ki so bili sami prepu\u0161\u010deni dru\u017ebi, torej ta pravica v islamu ne obstaja zato, da bi mo\u0161ki imeli ve\u010d \u017eena, ampak je v resnici namenjena tistim \u017eenskam, ki so v dru\u017ebi ostale same in ne morejo skrbeti zase.<\/p>\n \u0160tevilo \u017eensk se je med muslimani hitro pove\u010dalo v primerjavi z mo\u0161kimi. Za vdove in sirote, mo\u0161ki in \u017eenske, je bilo treba poskrbeti. Varovanje moralnih in duhovnih vrednot je v teh pogojih poligamijo naredilo za dol\u017enost \u2013 \u017ertvovanje, in zagotovo ne odpustek. Bili so tudi dejavniki osebnega, socialnega in politi\u010dno-religioznega dejavnika, ki so pozivali k poligamiji. V sodobnem \u010dasu so se pogoji spremenili in monogamija postaja, razen zunaj Afrike, vse bolj pravilo; toda v vseh individualnih primerih moralni premislek \u0161e vedno poziva k mno\u0161tvu \u017eensk. Islam daje dolo\u010dbe za tak\u0161ne primere. Med muslimani se mnogo\u017eenstvu ne pripisuje nobene stigme; je tako \u010dastna kot monogamija in ne vklju\u010duje nobene diskriminacije med \u017eenami ali njihovimi otroki.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Polo\u017eaj \u017eensk pred islamom Pred za\u010detkom islama so z \u017eenskami ravnali zelo kruto. Sprejemljivo je bilo, da so dojen\u010dice \u017eive zakopali, \u017eenske pa so dojemali kot su\u017enje in objekte za pote\u0161itev spolnega po\u017eelenja. \u017denske niso imele v predislamski Arabiji nobenih pravic. Obravnavane so bile kot lastni\u0161tvo, izbrati niso mogle niti, s kom se bodo poro\u010dile<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":1659,"parent":12,"menu_order":4,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"class_list":["post-270","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"acf":[],"yoast_head":"\nPolo\u017eaj \u017eensk v islamu<\/h3>\n
Duhovni polo\u017eaj<\/strong><\/h4>\n
Intelektualni polo\u017eaj<\/strong><\/h4>\n
Ekonomski polo\u017eaj<\/strong><\/h4>\n
Dru\u017ebeni polo\u017eaj<\/strong><\/h4>\n
So muslimanke podrejene muslimanom?<\/h3>\n
Enakopravnost mo\u0161kih in \u017eensk<\/h3>\n
Vstop v mo\u0161ejo<\/h3>\n
Koncept zakrivanja v islamu<\/h3>\n
Je muslimanska tan\u010dica izbira ali zatiranje \u017eensk?<\/h3>\n
Bi prepoved tan\u010dice osvobodila muslimanke?<\/h3>\n
Zakaj hid\u017eaba ne nosijo mo\u0161ki?<\/h3>\n
Poligamija v islamu<\/h3>\n