Hazreti Mirza Tahir Ahmad

Hazreti Mirza Tahir Ahmad (1928–2003), naj bo Alah neskončno milosten z njegovo dušo, je bil Božji človek, glas svoje dobe, nadarjen govornik, visoko izobražen učenjak z izjemno inteligenco, plodovit in pronicljiv pisatelj in bister študent primerjalnih religij. Oboževalo in sledilo mu je več kot deset milijonov ahmadijskih muslimanov s celega sveta, ki so mu sledili kot svojemu imamu, duhovnemu vodji, četrtemu nasledniku Hazreta Mirze Ghulama Ahmada (Obljubljeni Mesija in Mahdi), v katerega plemeniti položaj je bil leta 1982 izvoljen kot kalif Mesije.

Po imenovanju protiahmadijskega generala Zia-ul-Haqa 26. aprila 1984 je moral zapustiti svojo ljubljeno domovino Pakistan in migrirati v Anglijo, kjer je ustanovil Muslimansko televizijo Ahmadija (Muslim Television Ahmadiyya – MTA), ki predvaja programe 24 ur na dan za vse konce sveta.

Poleg tega, da je bil verski voditelj, je bil homeopatski zdravnik svetovnega slovesa, zelo nadarjen pisatelj in pesnik. Svojo izobraževalno pot je pričel v indijskem Kadianu. Pozneje je pričel obiskovati Vladni univerzitetni kolidž v mestu Lahore v Pakistanu. Po diplomi, ki jo je opravil z odliko na Jami’ah Ahmadiyya v mestu Rabwah v Pakistanu, je prejel častno diplomo iz arabščine na Univerzi Punjab v Lahoreju. Od 1955 do 1957 je študiral na Šoli za orientalske in afriške študije Univerze v Londonu.

Posedoval je božansko navdihnjeno in izredno znanje Svetega Korana, ki ga je prevedel v jezik urdu. Prav tako je delno prenovil in izboljšal ter dodal razlagalne opombe angleškemu prevodu Svetega Korana Hazreta Mavlavija Šera Alije. Njegov magnum opus je epohalno delo o razmerju med razodetjem in umom Revelation, Rationality, Knowledge and Truth (Razodetje, racionalnost, znanje in resnica).

Čeprav iz filozofije in znanosti ni imel formalne izobrazbe, je bil filozofskega duha in se je lotil najtežjih in globokih teološko-filozofskih vprašanj z izjemno bistrino in lahkoto. Njegov intelektualni pristop je bil vedno racionalen in znanstven. Za laika je imel osupljivo poglobljeno poznavanje znanosti, še posebej humanističnih znanosti, iz katerih je največ črpal. Prav tako je imel poglobljeno znanje človeške psihologije. Imel je visoko analitičen razum in briljanten intelekt, ki mu je omogočal z lahkoto rešiti najbolj zapletene probleme, s čimer je uročil svoje poslušalce in bralce.