Islamsko mnenje o enakopravnosti moških in žensk

Koran pravi, da so vsi verniki, brez izjeme, enaki in da so le pravična dejanja tista, ki neko osebo povzdignejo nad drugo. Muslimani zato neizmerno spoštujejo pravične in dobronamerne moške ter ženske. Zgodovina islama je polna primerov, ko so tako moški kot ženske služili v najrazličnejših vlogah: kot učitelji, zdravniki, vodje in celo vojaki v vojnah, ko so bili muslimani napadeni. Vendar pa islam tudi poudarja, da takšna enakost ne pomeni, da so moški in ženske enaki. Opozarja na njihove različne fizične in čustvene vrline in glede na to določa njihove glavne vloge v življenju. Vloga torej ni vprašanje podrejenosti ali nadrejenosti, temveč vprašanje naravnih zmožnosti in pravilnega delovanja.

Moškim je tako na primer naložena dolžnost, da delajo in preskrbujejo družino, ženskam pa je dodeljena vloga materinstva in skrbi za gospodinjstvo. V islamu sta obe vlogi enako pomembni in nista izključujoči ali togi. Delitev vlog torej ne pomeni, da ženske ne morejo delati ali služiti družbi ali da moški nimajo nobenih dolžnosti ali odgovornosti za družino ali gospodinjstvo. Pomembno je poudariti, da v primeru, ko ženska dela, zasluženi denar pripada njej; moški nima do njega nikakršne pravice, obenem pa je njegova dolžnost, da finančno oskrbuje celotno družino. Navedeno je v neposrednem nasprotju s položajem žensk pred pojavom islama. Medtem ko enakopravnost moških in žensk ni vprašljiva, moramo poudariti dejstvo, da so bili moški in ženske ustvarjeni za različne, a dopolnjujoče se namene. S tem je izpostavljena razlika v vlogah in naravi, ne pa tudi v položaju.

Ob neki priložnosti je Prerok^sa razložil, da je ženska po naravi kot rebro (Sahih Buhari). To pomeni, da izpolnjuje svoje dolžnosti znotraj določenega okvirja s sposobnostmi, ki se razlikujejo od tistih, ki jih imajo moški. Nespametno bi bilo, da bi jo moški želel stlačiti v svoj okvir. Njena očarljivost je ravno v tem, kar je, in ne v tem, da postane podoba moškega.

Islam je ženske počastil s tem, ko jim je dal vrednost v odnosu do Boga – ne v odnosu do moških. Čast in spoštovanje žensk v islamu zato ni v tem, da bi moškim morale biti podobne, temveč da imajo svojo lastno identiteto in vlogo. Islam moškim in ženskam daje dostojanstvo v njihovi različnosti – ne v njihovi podobnosti.

Muslimanke muslimanom niso podrejene. Moški in ženske imajo podobne pravice in na nekaterih področjih ženske uživajo celo določene privilegije, ki za moške ne veljajo. Ženskam so priznane pravice do lastnine in svobodnega odločanja glede poroke in ločitve. Ženske je treba upoštevati in zanje primerno poskrbeti. Islam je ženskam podelil pravice, ki zgodovinsko niso primerljive s pravicami žensk nobene druge veroizpovedi. Bog je v Koranu pojasnil, da je ustvaril moške in ženske kot enakovredna bitja:

Gospod vas je ustvaril iz enega človeka. Iz njega je ustvaril njegovo družico(Koran 39: 7).

Znan je tudi hadis [rek] Preroka:^sa

Tisti, ki je blagoslovljen s hčerjo ali hčerami in med njimi ter svojimi sinovi ne dela nobenih razlik in jih vzgaja z ljubeznivostjo in naklonjenostjo, mi bo v paradižu tako blizu, kot sta si blizu kazalec in sredinec (Sahih Muslim).

Ta hadis ovrže trditve, da so ženske v islamu podrejene. V Koranu je veliko sklicevanj, ki se nanašajo na različne sfere življenja, kjer je bil status žensk povzdignjen. Nekoč je Preroka Mohameda^sa spremljevalec vprašal:

›Kdo izmed človeštva je najbolj upravičen, da z njim ravnam dobro?‹ Odvrnil mu je: ›Tvoja mati.‹ Mož je vprašal: ›Kdo je naslednji?‹ Odvrnil je: ›Tvoja mati.‹ Potem je mož vprašal še tretjič: ›Potem kdo?‹ In Prerok je znova rekel: ›Tvoja mati.‹ Mož je vprašal: ›In kdo potem?‹ Prerok je rekel: ›Tvoj oče in nato drugi najbližji sorodniki.‹ (Sahih Buhari).

Že ta hadis zavrne napačno predstavo, da so ženske v islamu podrejene moškim. Hkrati lahko iz njega spoznamo, kako zelo islam spoštuje ženske, še posebej matere.